EU in ZDA
Tovornikova v Bruslju
21. 02. 2001 00.00
Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Magdalena Tovornik se je danes v Bruslju udeležila donatorske konference za prvo delovno omizje Pakta stabilnosti za JV Evropo, t.j. delovno omizje za demokratizacijo in človekove pravice, ki mu v prvi polovici leta sopredseduje Slovenija. Tovornikova je srečanje, ki so se ga udeležile vse države EU ter ZDA in Kanada, označila kot zelo uspešno. Na srečanju so donatorji jasno povedali, da pričakujejo čim hitrejše konkretne rezultate na posameznih področjih. Slovenija pozna regijo, zato to zahtevo donatorjev razume in podpira, je v izjavi za STA povedala Tovornikova. Donatorji so tudi poudarili pomen regionalnega pristopa, kar se prav tako ujema s prizadevanji Slovenije za tesnejše sodelovanje z državami, ki jih projekti pakta stabilnosti zadevajo, je zatrdila Tovornikova.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Protesti pred prihodom Solane
08. 02. 2001 00.00
Evropska trojka na čelu s predsedujočo ministrskemu svetu Evropske unije, švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh, ki je davi dopotovala v Beograd, se je kmalu po prihodu sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico in zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem. Trojka, v kateri sta tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, se bo srečala tudi s srbskim premierom Zoranom Djindjićem. Glavne teme pogovorov so sodelovanje med ZR Jugoslavijo in EU, razmerah na jugu Srbije in o odnosih v jugoslovanski federaciji.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Začetek šole slovenskega jezika
21. 01. 2001 00.00
Sedma zimska šola slovenskega jezika se bo začela v jutri, na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bo trajala dva tedna. Udeležili se je bodo predvsem študentje in drugi tujci, ki živijo in delajo v Sloveniji ali pa to nameravajo v prihodnosti. Osnova Zimske šole so jezikovni tečaji, ki bodo vsak dan potekali med 9. uro in 12.30. Izbirni tečaji s področja konverzacije s fonetiko za začetnike, konverzacije za nadaljevalce in priprav na izpit iz znanja slovenskega jezika bodo tečajnikom na voljo med 14. uro in 15.30. Sestavni del šole je tudi spremljevalni program, v katerem želijo organizatorji udeležencem predstaviti slovensko državo in kulturo, so sporočili s Filozofske fakultete.
Bohinc jutri v Belgiji
21. 01. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc se bo v okviru tridnevnega obiska v Belgiji jutri v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom. Predstavil mu bo izvajanje projekta vzpostavljanja Schengenske meje v Sloveniji ter izrazil željo po pomoči in tesnem sodelovanju z EU pri zagotavljanju pogojev za uspešno izvedbo projekta.
Nemčija drugi največji izvoznik
03. 01. 2001 00.00
Nemčija ostaja drugi največji izvoznik na svetu za Združenimi državami Amerike. Po podatkih nemškega Zveznega statističnega urada je Nemčija leta 1999 izvozila za 541,1 milijarde ameriških dolarjev blaga, kar je predstavljalo 9,9 odstotka svetovne trgovine. Leto prej je nemški izvoz predstavljal 10,2 odstotka svetovne trgovine. ZDA ostajajo največje svetovne izvoznice s 702 milijarde dolarjev vrednim izvozom leta 1999, kar je predstavljalo 12,8 odstotka svetovne trgovine. Na tretjem mestu pa je Japonska, ki je leta 1999 izvozila za 417,6 milijarde dolarjev izdelkov.
Sodelovanje na področju varnosti
20. 12. 2000 00.00
Kanada in EU sta se na vrhunskem srečanju v Ottawi dogovorili o boljšem sodelovanju na področju varnosti in obrambe. Tako se bodo strokovnjaki Kanade in EU sestajali štirikrat letno na pogovorih, namenjenih predvsem evropski skupni varnostni in obrambni politiki. Obe strani sta se strinjali, da ustanovitev enote za hitro posredovanje ne bo zmanjšala vpliva zveze NATO.
Svarilo pred subvencioniranjem Airbusa
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je Evropsko unijo na 15. rednem vrhunskem srečanju EU in ZDA posvaril pred hudim trgovinskim sporom, ki bi lahko izbruhnil, če bi EU vztrajala pri načrtovanih subvencijah za letalo A3XX evropskega konzorcija Airbus. Evropska komisija je obtožbe ameriškega predsednika danes zavrnila in jih označila za poskus obrambe monopola ameriške družbe Boeing. Clinton je na včerajšnjem vrhu EU in ZDA, ki se ga je sam udeležil zadnjič, v Washingtonu poudaril, da bi v primeru evropskih subvencij Airbusu izbruhnil doslej najhujši trgovinski spor med stranema, je danes poročal New York Times. "Pojasnili smo jim, da mora financiranje potekati na komercialni osnovi," je poudarila ameriška pooblaščenka za trgovino Charlene Barshefsky.
Partnerstvo med EU in ZDA
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je ob začetku pogovorov s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, in predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem v Washingtonu dejal, da kljub nekaterim neizogibnim trgovinskim sporom med ZDA in EU od nove ameriške administracije pričakuje nadaljevanje sicer dobrih odnosov. Clinton je poudaril, da so trgovinska vprašanja sicer pomembna, vendar so samo del odnosov med ZDA in EU. Francoski predsednik Chirac pa je dejal, da je Clinton močno zaznamoval zgodovino sodobnega sveta in transatlantske odnose. Chirac je še izrazil prepričanje, da bodo ti odnosi odlični tudi potem, ko bo postal 43. predsednik ZDA George W. Bush.
Spodbuda za razvoj elektronskega poslovanja
18. 12. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU bi morale spodbujati elektronsko poslovanje, saj to lahko izboljša storilnost in pospeši trgovino v državah v razvoju. Država, ki se ne more učinkovito vključiti v tovrstno trgovanje, lahko ostane na obrobju, so opozorili predstavniki Svetovne banke.
Svetovna banka predlaga e-poslovanje
16. 12. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU bi morale spodbujati elektronsko poslovanje. Le-to namreč lahko izboljša storilnost in pospeši trgovino v državah v razvoju. Država, ki se ne more učinkovito vključiti v tovrstno trgovanje, lahko ostane na obrobju, so opozorili predstavniki Svetovne banke. Kot je znano, so najvišji državniki članic EU na vrhu v Nici minuli teden dosegli dogovor o širitvi unije večinoma z državami Vzhodne Evrope po letu 2004. Internet in elektronsko poslovanje v pridruženih državah kandidatkah je na nižji ravni kot v EU ali v ZDA, je na novinarski konferenci dejal predstavnik za srednjo Evropo v Svetovni Banki Roger Growe. Dodal je, da bi morale vlade držav Srednje Evrope več pozornosti nameniti razvoju informacijske infrastrukture in interneta.
EU vojaško bolj avtonomna
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Nici potrdili načrt, da bo petnajsterica v primeru prihodnjega samostojnega posredovanja v regionalnih krizah, torej v primeru, ko NATO ne bo posredoval, odločitve sprejemala avtonomno.
Politični dialog EU s Severno Korejo
28. 11. 2000 00.00
Predstavniki evropske trojke, ki so se v Pjongjangu udeležili tretjega srečanja v sklopu "političnega dialoga" med Severno Korejo in Evropsko unijo, so danes v Pekingu povedali, da je po ocenah Severne Koreje proces zbliževanja z južno sosedo "nepovraten", z optimizmom pa pričakuje tudi nadaljnje pogovore z ZDA.
Kučan in 195144ukanović zadovoljna
15. 11. 2000 00.00
Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo
Obletnica prvega dvokolesa Tomos
10. 11. 2000 00.00
Ob slovesnosti 45-letnice proizvodnje prvega dvokolesa Tomos v Kopru je predsednik poslovodnega odbora podjetja Tomos Goran Petek razglasil tudi konec prve faze prestrukturiranja podjetja, ki je potekalo od njegovega vstopa v Holding Hidria pred tremi leti. Poleg proizvodnje dvokoles so v zadnjih letih v Tomosu uspešno prestrukturirali podjetje na Nizozemskem, kjer poteka trženje za trg EU, izoblikovali lastno distribucijsko mrežo v ZDA in postali razvojni dobavitelj proizvajalca dvokoles BMW.
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
Aretacija državnega sekretarja
08. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Aretacija državnega sekretarja
07. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Volkswagen beleži odlične rezultate
27. 10. 2000 00.00
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvaril za 125,4 milijarde mark prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček družbe se je v omenjenem obdobju zaradi odlične prodaje v ZDA in Aziji ter šibkega evra zvišal za 50 odstotkov na 2,24 milijarde mark, so sporočili iz podjetja. Tako visoka rast dobička je presegla vsa pričakovanja analitikov, ki so napovedovali za pribižno 23 odstotkov višji dobiček kot v enakem lanskem obdobju. K boljši prodaji in višjemu dobičku je med drugimi prispevalo tudi padanje vrednosti evra, kar je evropske in s tem tudi nemške izdelke, za kupce zunaj EU, pocenilo in naredilo cenovno bolj ugodne. Še večji razlog za tako dobre rezultate pa pri Volkswagenu navajajo znižanje nemških davkov na dobiček. Volkswagen je poleg lastne blagovne znamke lastnik še nekaterih znanih avtomobilskih znamk, kot so Audi, Škoda, Seat, Lamburghini in Rolls-Royce.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Srečanje finančnih ministrov
24. 10. 2000 00.00
Danes bo v Montrealu potekalo srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav skupine G20, ki združuje sedem industrijsko najrazvitejših držav. Sem uvrščamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Francijo, Italijo, Velika Britanijo in Kanado ter Rusijo, Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Mehiko, Saudsko Arabijo, JAR, Južno Korejo in Turčijo.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.