GORIVO
Neurje v VB zahtevalo že pet žrtev
30. 10. 2000 00.00
Orkansko neurje in poplave so po zadnjih podatkih v južni Angliji in Walesu zahtevale že najmanj pet življenj, več ljudi pa je ranjenih. Po poročanju policije naj bi bili med žrtvami predvsem vozniki, žrtev neurja pa je bil tudi potnik na trajektu za Irsko, ki ga je odplaknilo čez krov. Številna gospodinjstva so ostala brez elektrike, mnogi pa so morali zaradi poplav tudi zapustiti svoje domove.
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Izstrelitev Discoveryja znova preložili
10. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru so danes znova preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral jutri ob 2:05 zjutraj po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi premočnega vetra na vesoljskem izstrelišču. Nov poskus izstrelitve bo v sredo zjutraj po srednjeevropskem času.
Davki na gorivo zrasli za 330 odstotkov
09. 10. 2000 00.00
Predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), venezuelski minister za energijo
Nižje trošarine za dizelsko gorivo
28. 09. 2000 00.00
Vlada se je danes zavila v bencinske hlape, saj je celo popoldne odločala o novem modelu oblikovanja cen bencinov. Ministri so sprejeli nov model, ki bo začel veljati 3. oktobra, ob tem pa odločili, da v model vključijo tudi ceni plinskega in kurilnega olja, ki sta se doslej oblikovali prosto. Vlada je tudi potrdila znižanje trošarin na plinsko olje, kar bo veljalo od nedelje naprej.
Spor med ministri EU
21. 09. 2000 00.00
Na izrednem zasedanju ministrov za promet EU v Luxembourgu je danes izbruhnil spor glede skupnega ukrepanja petnajsterice proti valu protestov, ki so jih po vsej Evropi sprožile visoke cene goriva.
Vlada ugodila Sindikatu avtoprevoznikov Slovenije
20. 09. 2000 00.00
Tudi današnji dan je minil v znamenju protestov prevoznikov, ki pa so, tako kot ponedeljkov protest, minili za ostale udeležence prometa neopazno. Od napovedovanih prometnih zastojev ni bilo nič, promet po vsej Sloveniji je potekal normalno.
Nadaljevanje protestov po Evropi
19. 09. 2000 00.00
Protesti proti visokim cenam goriva po Evropi se nadaljujejo. Jezni tovornjakarji postavljajo blokade v Španiji, na Švedskem in Norveškem, naftne stavke so ponovili tudi na Irskem in v Nemčiji. Po dobrih dveh tednih, odkar so prve zapore postavili Francozi, pa so prevozniki prvič stavkali tudi izven Evrope, točneje v Izraelu.
Zapore ostajajo
18. 09. 2000 00.00
Norveški avtoprevozniki so v velikem delu države danes zaustavili oskrbo z bencinom. O zaporah cest poročajo tudi na Finskem, na Švedskem in v Izraelu, v Belgiji pa več tisoč delavcev stavka, da bi dosegli znižanje cen kurilnega olja. Protestne akcije so potekale tudi v številnih mestih po Franciji.
Višje cene naftnih derivatov
18. 09. 2000 00.00
Kljub dogovoru o znižanju trošarin, se bo dizelsko gorivo vsaj zaenkrat podražilo in sicer za dobrih šest odstotkov, kurilno olje pa za pet.
Vlade sklepajo kompromise s prevozniki
17. 09. 2000 00.00
Nizozemska vlada je napovedala, da bo prevoznim podjetjem izplačala odškodnino v višini 400 milijonov nemških mark, do konca leta pa jim bo vrnila tudi presežek davka na gorivo. Madžarska vlada pa je preklicala prvotno načrtovano povišanje davka na nafto.194160Tudi nemška vlada naj bi v prihodnjih dneh predstavila paket ukrepov, s katerimi naj bi razbremenili državljane in posamezne panoge zaradi vedno večjih energetskih stroškov, je povedal predstavnik nemškega finančnega ministrstva. Vsi ti ukrepi pomenijo še dodaten pritisk na nepopustljiv odnos britanskega premiera Tonyja Blaira do rešitve vprašanja visokih cen goriva. Med tem pa je nepopustljiv odnos britanske vlade pripeljal do zmanjšanja zaupanja volivcev do laburistov.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Protesti proti visokim cenam goriva se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah tudi danes potekajo protesti proti visokim cenam goriva. Medtem ko je v Franciji cestnih zapor manj, so se v Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem protesti okrepili. Protestniki zahtevajo znižanje davkov na gorivo, k čemur mora dati soglasje tudi Evropska komisija v Bruslju. Njen predstavnik, evropski komisar za gospodarstvo in finance Pedro Solbes, je danes zatrdil, da komisija zaradi visokih cen goriva ne predvideva znižanja davkov, saj da bi bila to slaba rešitev tako za gospodarstvo kot za okolje.
OPEC popustil protestnikom?
11. 09. 2000 00.00
Protestniki, ki v Veliki Britaniji protestirajo proti visokim cenam goriva, danes grozijo z novimi zaporami skladišč z gorivom in bencinskih črpalk. Protesti so se tako nadaljevali celo noč, oblasti pa se bojijo, da se utegnejo čez dan še zaostriti. O nadaljevanju protestov poročajo tudi iz Belgije, kjer so tudi danes zjutraj vozniki tovornjakov ohromili promet v središču Bruslja.
EU ne bo znižala davkov na goriva
09. 09. 2000 00.00
Finančni ministri Evropske unije, ki so se
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
OPEC za znižanje cene nafte
08. 09. 2000 00.00
Ministri držav članic OPEC so v petek prispeli na Dunaj, kjer bo v nedeljo potekalo zasedanje omenjene organizacije.
Nadaljevanje protesta avtoprevoznikov
06. 09. 2000 00.00
Kljub nočnemu dogovoru na pogajanjih med francosko vlado in avtoprevozniki o davčnih olajšavah za dizelsko gorivo, so bili dovozi do
Dražji bencin
05. 09. 2000 00.00
Od torka dalje je bencin dražji v povprečju za okoli dva odstotka. Najbolj udarec po žepu čutijo tisti, ki kupujejo dizelsko gorivo in kurilno olje, saj sta ceni teh goriv poskočili za slabih šest oziroma 7,6 odstotka. Najbolj prodajani neosvinčeni 95-oktanski bencin je tako dražji za dobre tri tolarje in stane slabih 150 tolarjev. Za okoli tri tolarje so dražji tudi ostali bencini, medtem ko je plinsko olje dražje za skoraj devet tolarjev in kurilno olje za dobrih sedem. To je že peta podražitev naftnih derivatov na slovenskih bencinskih črpalkah od začetka veljave vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov 4. aprila letos, po kateri domači naftni trgovci cene bencinov vsakih 14 dni izračunajo glede na gibanja na svetovnem naftnem trgu in glede na tečaj dolarja. Razkorak med ceno bencina in dizelskega goriva se tako še povečuje, na škodo slednjega. Razlika pri litru bo po današnji podražitvi že deset tolarjev. V OMV Istrabenzu morebitne spremembe cen dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja še preučujejo, njihova odločitev pa bo znana v kratkem. Cene omenjenih štirih vrst motornih bencinov pa so na njihovih nekaj prek 90 bencinskih servisih po Sloveniji enake kot na nekaj več kot 280 Petrolovih. Podražitve nafte pa so zajele vse članice Organizacije držav izvoznice nafte (OPEC). Za sod (159 litrov) nafte je bilo potrebno po podatkih sekretariata organizacije OPEC minuli teden odšteti 31,02 ameriških dolarjev, medtem ko je še teden pred tem sod nafte stal 29,19 dolarja. Ministri za nafto držav članic OPEC se bodo zato konec tedna srečali na Dunaju, da se dogovorijo o morebitnem nadaljnjem povečevanju dnevne proizvodnje nafte, če bodo cene še naprej naraščale. Če se rast cen nafte ne bo ustavila, nameravajo dnevno proizvodnjo nafte povečati za 500.000 sodov.
Protest francoskih avtoprevoznikov
04. 09. 2000 00.00
Zaradi povišanja cen dizelskega goriva so ogorčeni tudi francoski tovornjakarji, ki so danes pred skladišči goriva in rafinerijami postavili blokade. Zgodaj zjutraj pa so se jim v protestnih zaporah pridružili še kmetje in vozniki reševalnih vozil.
Nova podražitev goriv
04. 09. 2000 00.00
Danes opolnoči se bo podražil bencin v povprečju za okoli dva odstotka. Najbolj bodo udarec po žepu čutili tisti, ki kupujejo dizelsko gorivo in kurilno olje, saj bosta ceni teh goriv poskočili za slabih šest oziroma 7,6 odstotka.
Francoska vlada ugodila zahtevam ribičev
01. 09. 2000 00.00
Francoska vlada je ugodila zahtevam ribičev, ki so zahtevali nadomestilo stroškov za gorivo. Ribiči so zato začeli odstranjevati zapore v pristaniščih. Po treh dnevih čakanja so se v Calaisu na trajekt za Veliko Britanijo končno vkrcali britanski turisti. Sprostile pa so se tudi vrste tovornjakov, ki so zaradi blokade čakali pred Evrotunelom.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Uran naprodaj prek interneta
26. 08. 2000 00.00
Če dodamo uran seznamu stvari, ki jih je mogoče kupiti in prodati s klikom miške, se lahko zdi, da so se uresničile sanje vsakega proizvajalca jedrske bombe. Prek spletne strani lahko zdaj jedrske elektrarne kupujejo uransko gorivo, ki je potrebno za proivodnjo elektrike. "Spletna dražba urana se zdi precej nenavadna, vendar je popolnoma normalna. Dražba je taka kot za katerokoli drugo blago," je povedala direktorica trženja podjetja New York Nuclear Becky Battle. To podjetje ima v lasti in upravlja spletno stran za trgovanje z uranom UraniumOnLine.com. Battlova in drugi iz industrije proizvodnje urana poudarjajo, da do urana ne morejo priti teroristi. "Vsak fizični premik urana mora potekati od licenčnega proizvajalca do licenčnega trgovca ali kupca," je povedal izvršni direktor podjetja Nufcor International, ki se ukvarja s proizvodnjo in trgovanjem z uranom, Charles Scorer. Poleg tega so dražbe na UraniumOnLine.com zasebne in udeležence mora povabiti podjetje New York Nuclear. Uran
Za nesrečo letala kriva eksplozija
23. 08. 2000 00.00
Preiskovalna komisija pri ameriškem Nacionalnem odboru za varnost v prometu (NTSB) je ugotovila, da je bila za nesrečo letala družbe TWA pred štirimi leti nad Atlantikom kriva eksplozija v tanku za gorivo. Direktor oddelka za zračno varnost pri NTSB Bernard Loeb je dejal, da preiskava ne more z gotovostjo zatrditi, zakaj je prišlo do eksplozije, vendar je najverjetnejši sklep kratki stik v električni napeljavi. NTSB s tem hkrati uradno zavrača številne teorije, ki so krožile o tej nesreči, med njimi, da je šlo za teroristični napad in da je letalo pomotoma sestrelila ameriška mornarica. Letalo Boeing 747 družbe TWA je 17. julija 1996 strmoglavilo kmalu po vzletu z newyorškega letališča John Fitzgerald Kennedy na poti do Pariza. Pri tem je umrlo 230 ljudi.