Homopolitikus
Zahodna liberalna tradicija in prihajajoča doba umetne inteligence
11. 06. 2022 14.06
Vprašanja okrog umetne inteligence in nove dobe človeške zgodovine, na katero bo imela le-ta nedvomno močan vpliv, vedno bolj prodirajo v splošni diskurz. Nastop umetne inteligence in njena eksponentna rast sta sprožila porast različnih filozofskih, političnih, etičnih strahov, hkrati pa tudi navdušenja nad prihajajočo novo dobo. Toda, če želimo holistično razumeti umetno inteligenco, njen nastop in dobo, ki jo bo (so)oblikovala, moramo razumeti širši politični, družbeni in filozofski kontekst, v katerem se je le-ta rodila in v katerem se (še vedno njen dobršen del – poleg vzpenjajoče se Kitajske) razvija.
Zakaj smo volivci politično neinformirani? Je nevednost sploh problem?
04. 06. 2022 07.00
Britanska odločitev za izstop iz Evropske unije bo imela hude posledice za gospodarstvo te otoške države. Na srednji in dolgi rok bodo negativne ekonomske učinke čutili ne le podjetniki, marveč tudi navadni ljudje. Manj investicij pomeni manj delovnih mest. Zamejena mednarodna trgovina prinaša zmanjšano realno kupno moč denarnice povprečnega Britanca. Močen upad evropskega priseljevanja v Britanijo ne bo razbremenil državnega proračuna (priseljenci namreč prek davkov vplačajo v državo veliko več, kot dobijo nazaj skozi storitve in transferje), ne bo zmanjšal kriminala in ne bo preprečil domnevno apokaliptičnih kulturnih sprememb.
'Konec ideologij' ali zmaga ene ideologije?
30. 04. 2022 14.53
Po koncu druge svetovne vojne, in v prvih letih hladne vojne, je v ameriških politoloških in socioloških krogih prevladovalo ukvarjanje z ideologijo oz. ideologijami. Ena izmed najbolj perečih problematik je bila prihodnost sveta v kontekstu spopada ideologij. Druga širša razprava pa se je nanašala na življenje v času "konca ideologij" v okviru izgradnje močne države blaginje, z močnim delavskim razredom in reguliranim kapitalističnim trgom.
Solidarna EU?
23. 04. 2022 16.22
Robert Schuman, ki velja za enega izmed ustanovnih očetov evropske integracije, je v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja izjavil: "Evropa ne bo nastala naenkrat, niti po enem samem načrtu. Gradila se bo s konkretnimi dosežki, ki v prvi vrsti ustvarjajo solidarnost." Že ustanovni očetje evropske integracije (uvodoma Skupnosti za premog in jeklo, kasneje Evropske unije – EU) so vedeli, da mora biti za razvoj evropske integracije, kot lahko razberemo iz Schumanovega citata, v ospredju solidarnost.
Pravi in 'fejk' narodi
16. 04. 2022 14.49
Ob pričetku ruskega napada na Ukrajino je Vladimir Putin objavil skoraj enoinpolurni govor o svojem pogledu na odnose med Ukrajino in Rusijo. V govoru je Ukrajince obravnaval kot narod, ki je bil izmišljen s strani Leninovih boljševikov, po krivici ločen od ruskega. Napad Rusije je opravičil kot poravnavo davno izdanih računov. Hkrati pa je Putin ukrajinski narod v svojem govoru, kljub njegovi domnevni "lažnosti", nazival kot bratskega; po njegovem Rusi, Ukrajinci in Belorusi tvorijo en sam narod, ki je zaradi tujih agresorjev med seboj ločen na tri veje in ne pod enotnim krovom Moskve.
O vojni in drugih demonih
09. 04. 2022 07.15
Leta 1961 je Hannah Arendt spremljala sojenje nemškemu vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Opazila je, da so ljudje, ki so se po končanih vojnah udeležili sojenj zločincem – kakršno je bilo tudi sojenje Eichmannu ali denimo številnim zdravnikom in farmacevtom, odgovornim za množične smrti nedolžnih ljudi – sojenja zapuščali z neprijetnim vtisom, saj so bili zločinci čisto navadni, prisebni ljudje. Izraelski psihiater, ki je obravnaval Eichmannovo psihično stanje, je celo nekoliko šokiran dejal, da je Eichmann popolnoma normalen človek, ki je zgolj želel napredovati v svoji birokratski karieri in je na marsikateri ravni celo bolj normalen kot on sam, ki ga je obravnaval.
Vzpon iliberalizma na periferiji EU v razmerah krize kapitalizma
02. 04. 2022 07.00
Mineva že več kot tri desetletja, odkar je Francis Fukuyama objavil najprej znameniti esej, pozneje pa še knjigo z naslovom Konec zgodovine. V kontekstu padca berlinskega zidu in poraza Sovjetske zveze v hladni vojni ter realsocializma v Evropi, čemur je sledilo obdobje tretjega vala demokratizacije (Huntington), se je zdelo, da sta liberalna demokracija in kapitalizem postala univerzalni. Hkrati pa je bilo eksplicitno predpostavljeno, da je demokracija mogoča le v liberalnih in kapitalističnih družbah, kar je tudi pomenilo izenačitev liberalne demokracije z demokracijo nasploh. Ta teza je še posebej stavila na združenost oz. enačenje demokracije s kapitalizmom.
Na začetku je bil človek ... ta človek je bil moški?
14. 03. 2022 06.00
Kadar razmišljamo o homo sapiensu, si navadno predstavljamo aktivnega in močnega junaka – lovca, ki spretno vihti sulice in kopja, da z njimi preživlja sebe in svojo skupnost. Homo sapiens, kot smo se o njem učili in poslušali, je tako močno povezan z moškosrediščno predstavo o nastanku in delovanju družbe, da so morala miniti stoletja, preden so se raziskovalci in raziskovalke pradavnine resno posvetili vprašanju – kaj pa je takrat počela ženska?
Napredek kot moralni imperativ modernega človeka
05. 03. 2022 07.00
Človeštvo je v času pisanja tega članka doseglo svoje največje materialno izobilje. Znatno je zmanjšalo in včasih celo eliminiralo glavne tegobe zgodovinske človeške izkušnje, kot so bolezni, naravne katastrofe, vojne ipd. Toda ves ta "napredek" se je zgodil pod okriljem določenih idej, ki so ob specifičnem filozofskem razvoju sprva obsedle Zahod, zaradi njegovega kulturnega imperializma in svetovne hegemonije ter želje ostalih kulturnih enot po posnemanju njegovega čudežnega "razvoja" pa nato še preostali svet.
Srbija v objemu Kitajske
26. 02. 2022 09.20
Tesnejše gospodarsko povezovanje Kitajske z Evropo traja dobro desetletje. Najprej je Kitajska oblikovala platformo 16+1, v kateri so zbrane nekdanje evropske socialistične države in Kitajska. Gre za multilateralno platformo, ki je nastala leta 2012 na pobudo Kitajske z željo, da se okrepi politično in ekonomsko sodelovanje z državami v Evropi. Ravno te države, ki so zbrane v platformi 16+1, se bodo nekaj let pozneje izkazale za najpomembnejše države za kitajske infrastrukturne projekte v Evropi v okviru kitajske pobude Pas in cesta (v angl. Belt and road initiative). Hitre železnice, nove ceste in pristanišča se razvijajo vzdolž antične svilne ceste, Kitajska pa se na ta način profilira kot globalna velesila, s čimer skuša postati enakopravna država v odnosu do ZDA na globalni ravni. V tem novem geopolitičnem projektu Kitajske dobiva vse pomembnejše mesto tudi ena balkanska država – Srbija.
Kako daleč (od kuhinje) lahko skoči ženska?
19. 02. 2022 16.38
Naravnost žalostno je pomisliti in zapisati, da so (tudi) zadnji tedni postregli s kopico že videnih epizod razpasenega šovinizma, porasta nasilja nad ženskami in trivialnega obravnavanja vsega naštetega. Še bolj žalostno in zaskrbljujoče je, da ob vzporednem divjanju politične kampanje in razmišljanju o relevantnih temah naše prihodnosti, skoraj nihče ne izpostavi zavzemanja za enakost spolov, izboljšanje položaja žensk tekom in po pandemiji, ukrepov za učinkovitejše reševanje problematike nasilja nad ženskami, revščino starejših žensk, zaveze k ohranitvi reproduktivnih pravic ali aktivnega preseganja spolnega stereotipiziranja, ki moškim in ženskam onemogoča svobodne in avtonomne življenjske izbire. Saj veste, da ne moremo govoriti in sanjati o in v demokraciji, v kolikor slednja ne bo omogočena tudi drugi polovici prebivalstva?
Digitalizacija Evropske unije – aktualno stanje in prihodnost
12. 02. 2022 16.46
Digitalizacija oziroma digitalna transformacija družbe je trend, o katerem se je bolj resno začelo govoriti v zadnjih nekaj letih, čeprav proces digitalizacije poteka že več kot desetletje. Eden izmed ključnih katalizatorjev digitalne transformacije družbe in povečane uporabe digitalnih orodij je prav gotova pandemija koronavirusa.
Kako govoriti in kako ne govoriti o kapitalu
05. 02. 2022 17.45
Površno antropomorfiziranje in predvsem zarotniški govor o kolektivnih akterjih in sistemih je pogosta in privlačna intelektualna praksa, ki je v resnici dokaj slaba in se ji je bolje ogniti. Včasih je seveda lahko govor o denimo državi, kapitalu (ali kapitalizmu), delavstvu, administraciji ipd. kot o enotnem akterju z jasnimi cilji in voljo, da te cilje dosega, prikladna in uporabna bližnjica, ki ne preveč zavajajoče poenostavlja sicer prezapleteno resničnost in nam jo ravno prek poenostavitve (in delne izgube točnosti) pomaga bolje razumeti. Toda pogosto ni tako. Zakaj?
Liberalizem in njegov avtoritarizem
23. 01. 2022 09.36
Zahodna oziroma evropska intelektualna tradicija na splošno govori zgodbo liberalizma. Govori zgodbo posameznika, katerega svobodo (ki naj bi bila njegov končni cilj) so omejevali razni zunanji dejavniki, kot so politična moč, oblike tradicije in v nekaterih primerih narava. Govori zgodbo posameznika, ki je inherentno enak drugim. Posameznika, ki je kategorično ločen od svoje širše skupine in ima vnaprej dane »človekove pravice«, a tudi posameznika, ki se po svobodni volji povezuje v kolektive, večje od njega.
Digitalno izobraževanje – obeti in izzivi
08. 01. 2022 07.00
Pandemija covida-19 ni postavila pod vprašaj samo odpornosti zdravstvenega sistema ali gospodarstva, ampak tudi odpornost vseh ostalih državnih (pod)sistemov. Eno izmed takšnih področij je izobraževanje. Marca 2020 se je prvič v zgodovini Republike Slovenije izobraževanje na vseh ravneh pričelo izvajati na daljavo, kar je omogočila digitalizacija oz. uporaba digitalnih orodij. Tekom širokega uvajanja izobraževanja na daljavo v 2020 so se pojavili številni izzivi, saj je (bila) odpornost izobraževalnega sistema na krize, kot je epidemija covida-19, precej slaba. Obenem pa so se pojavile številne priložnosti.
Večno vračanje istega – novi obrazi in zmaga pred volitvami
01. 01. 2022 16.47
Liberalna politična, ekonomska in kulturniška elita je več kot eno leto mrzlično iskala način, kako Janezu Janši in SDS preprečiti zmago in sestavo nove koalicije po volitvah 2022. Krožilo je več zgodb – od projekta Jožeta P. Damijana in projekta KUL do preigravanja različnih imen iz obstoječih parlamentarnih in neparlamentarnih strank (Čeferin, Zorčič, Leben, Vesel ipd.). Na koncu je rešitev za liberalne kroge ponudil kar Janša sam.
Ekonomski razvoj, demokracija in diktatura na Zahodnem Balkanu
11. 12. 2021 07.00
Zakaj sta Slovenija in Hrvaška dokaj robustno demokratični državi – Slovenija je na repu liberalnih demokracij, Hrvaška pa je trdna elektoralna demokracija, ki je v nekaterih vidikih blizu liberalni demokraciji – in to že več desetletij, medtem ko enako ne velja za t. i. Zahodni Balkan, tj. Srbijo, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Severno Makedonijo, Kosovo in Črno goro? Pomemben del odgovora na to vprašanje nam nudi eno najslavnejših odkritij v družboslovju, znano kot teza o modernizaciji.
Podjetništvo v digitalni dobi
04. 12. 2021 07.30
Izraz podjetništvo so skozi zgodovino opredelili različni avtorji (npr. Bernard Belidor, Jean Baptiste, Jan Tinbergen, Adam Smith, Alfred Marshall, Joseph Schumpeter idr.), dobro pa jih povzema Hirscherjeva (1985) definicija, ki razume podjetništvo kot proces ustvarjanja nečesa drugačnega in vrednega, pri čemer se vloži trud in čas. V tem procesu se prevzema spremljajoče finančno, psihološko in družbeno tveganje, ter pridobi končna nagrada v obliki monetarnega sredstva ali osebnega zadovoljstva.
Naprej v preteklost – nova normalnost žensk
27. 11. 2021 07.00
Vse, kar je v zadnjih mesecih postalo naša nova realnost in še huje – tudi nova normalnost, pomembno vpliva na prihodnost, ki bi za ženske lahko pomenila vrnitev v mračno preteklost. Ob tem, ko že od nastanka epidemije očitno uspešno preslišimo in pogledamo stran od dejstva, da je za rehabilitacijo te družbe nujno spolno specifično reševanje krize in tudi tovrstno sprejemanje ukrepov, se precej uspešno izmikamo še drugim simptomom utrjevanja ženske nepomembnosti: porasta in normalizacije šovinizma in mizoginije, nasilja in čedalje bolj razširjenega sentimenta moške upravičenosti za interpretacijo in reševanje vsega – v teh kriznih časih naj bi očitno potrebovali trdne vodje (ki so moški), ki vedo, kaj je prioriteta (to nikakor ni položaj žensk) in ki imajo jasno sliko o vlogi žensk v prihodnosti.
'Socialno tržno gospodarstvo' - nesporazum ali izpraznjenost slovenske politike?
20. 11. 2021 07.00
Datum državnozborskih volitev je znan, volilne kampanje so, sicer neuradno, že v polnem teku. Z vsakim novim škandalom vlade se kaže tudi nemoč opozicije, da predstavi konkretno alternativno politično-ekonomsko zgodbo. Namesto nekega novega koncepta, KUL poudarja pot nazaj, del liberalne politike pa išče novega obraza, za kar se zdi, da so ga v viharju zamenjav in nepotrditve dosedanjega vodstva različnih energetskih družb tudi našli. Neobstoj koncepta, s katerim bi lahko liberalne stranke združene v KUL lahko predstavile alternativo obstoječemu konservativnemu neoliberalizmu, ne preseneča, saj so v zadnjih dveh desetletjih vse vlade sprejemale dokaj podobne socialne in ekonomske politike.
Covidni kapitalizem: preveč živi, da bi umrli, in preveč mrtvi, da bi živeli
13. 11. 2021 07.00
Današnja družba je prežeta s strahom. Njena osrednja gesla so: "Žrtvujte se, odpovejte se in soglašajte". Kot pravi Giorgio Agamben, se nahajamo v družbi nenehnih izrednih razmer. Družba, ki živi v takšnem stanju, ni svobodna, saj je prav zaradi varnostnih in zdravstvenih razlogov žrtvovala svoje zdravje, svobodo in varnost ter se s tem odpovedala demokraciji; izredne razmere so vedno sijajna priložnost za vpeljavo vseh tistih politik, ki jih ljudje sicer nikoli ne bi dopustili.
Digitalizacija zdravstva in srebrna ekonomija
06. 11. 2021 17.56
Kralj je roko svoje hčere obljubil mladeniču, ki bo najbolje razrešil tri izzive. Prvi izziv snubcev bo dobil tisti, ki bo prvi uzrl jutranje sonce. Peter je prosil za nasvet svojega dedka in ta mu je rekel, naj se obrne proti zahodu, na vršace gora, tja se bodo uprli prvi jutranji žarki. Vsi snubci so se obrnili na vzhod, Peter pa je upošteval dedkovo modrost in zmagal prvi izziv. (Povzeto po slovenski ljudski pravljici Pšenica najlepši cvet.)
Slovenska politika – iskanje liberalne poti nazaj v prihodnost?
30. 10. 2021 07.00
Pred časom so stranke, ki tvorijo koalicijo KUL (SD, SAB, LMŠ in Levica), podpisale povolilni sporazum, v katerem so se zavezale, da bodo po volitvah oblikovale vladno koalicijo, v kateri ne bodo sodelovale s strankami, ki so trenutno v koaliciji z Janševo SDS. Gre za utrjevanje lastnih stališč in profiliranje tega zavezništva kot trdne antijanševske koalicije. Toda natančnejša analiza zgodovine teh strank in enoletnega delovanja opozicije KUL ter sama vsebina tega povolilnega sporazuma razkrivajo protislovja, ki bodo vtkana v samo spočetje morebitne nove povolilne vladne koalicije KUL.
Poraz parlamentarne levice na Zahodu?
16. 10. 2021 07.00
Zmaga SPD na zveznih parlamentarnih volitvah v Nemčiji in verjetna koalicija SPD-Zeleni-liberalci je zopet obudila upanje v vrnitev socialdemokracije kot močne in predvsem zmagovite politične sile v Evropi. V tem kontekstu je treba nekoliko bolj jasno analizirati dejansko vsebinsko politiko današnje levice.
Kaj je Evropa zares?
09. 10. 2021 07.00
Evropa je bolj kot geografska realnost nek politično-sociološki konstrukt. Razlika med Evropo in "Neevropo" niso Ural, Bospor, Dardanele itd., ampak razlika v razmišljanju, drži in kulturni zapuščini. Kljub temu pa povprečen Evropejec ne bi znal identificirati lastnosti, ki ga naredijo "drugačnega". Če bo pod vplivom liberalizma, bo verjel, da ni večje razlike med njim, Indijcem, Indonezijcem ali Mongolcem. Če bo pod vplivom kakšnega lokalnega nacionalizma, bo verjel, da to, kar ima skupnega z drugimi evropskimi narodi, nima večjega pomena.
Volitve v Nemčiji in ekstremna sredina
02. 10. 2021 07.00
Prejšnji konec tedna so v Nemčiji potekale zvezne parlamentarne volitve. Te volitve označujejo konec 16 let trajajoče vladavine Angele Merkel. Dolgo je kazalo, da bodo Zeleni z Annaleno Baerbock uspešno izkoristili trenutek vidnosti in pomembnosti okoljskih gibanj in bojev, v uniji CDU/CSU je dolgo potekal srdit boj za mesto kanclerskega kandidata med Arminom Laschetom in Markusom Söderjem.
Kibernetski napadi in jedrska orožja – mogoča primerjava?
25. 09. 2021 09.06
Število in intenziteta kibernetskih napadov v zadnjih petih letih neprestano naraščata, pri čemer se je njuna rast z letom 2020 dodatno povečala (po podatkih Forbesa za skoraj 400 odstotkov). Zaradi epidemije covida-19 so razne organizacije morale lastno delovanje premakniti na splet, kjer slabo zaščiteni sistemi predstavljajo lahko tarčo. Po Forbesu je bila materialna in finančna škoda za leto 2020, ki je posledica kibernetskih napadov, ocenjena na 6 bilijonov ameriških dolarjev. Glede na trenutno stopnjo rasti pogostosti kibernetskih napadov, bo ta številka zelo verjetno v naslednjih letih hitro presežena.
Med miti in resnicami slavnih psiholoških študij človeškega konformizma in preslepljenosti
18. 09. 2021 07.00
Petdeset let nazaj ta mesec je slavni stanfordski psiholog Philip Zimbardo izvedel nevaren "eksperiment", v katerem je hotel raziskati, kako se začnejo spontano vesti navadni ljudje, ki so jim z danes na jutri pripisane vloge avtoritete (paznika) in podrejenosti (zapornika). Se bo njihova individualna osebnost takoj po družbeni redefiniciji radikalno spremenila? Je posameznik prvenstveno le prazen kozarec, ki ga (skoraj) do vrha napolni kultura?
Geopolitika Velikega etiopskega renesančnega jeza
11. 09. 2021 07.07
Ko beseda nanese na vojne za vodo, ponavadi govorimo o prihajajočih konfliktih v neki postapokaliptični realnosti, kjer so klimatske spremembe, človeško opustošenje okolja in demografske spremembe privedle do kroničnega pomanjkanja ključnih naravnih virov, med njimi vode. Toda tovrstni konflikti se pojavljajo že danes, ko manjko naravnih virov še ni tako akuten, mednarodne in nacionalne politične institucije pa so še vedno razmeroma stabilne (oziroma vsaj obstoječe) in se zdi, da za svetovni red še vedno velja reklo business as usual.
Afganistan: nikoli končana vojna
04. 09. 2021 07.00
Afganistan je že desetletja, morda celo stoletja, prizorišče krvavih spopadov in merjenja moči velesil. Že leta 1919 je potekala angleško-afganistanska vojna. 27. decembra 1979 je z namestitvijo 40. armade v ospredje prišla Sovjetska zveza, ki je z vojaško intervencijo želela utrditi komunistično oblast v Afganistanu. Sovjetski zvezi kljub vojaški premoči v deset let trajajoči vojni ni uspelo vzpostaviti nadzora nad celotnim ozemljem Afganistana.