Homopolitikus
Omrežje 5G in kibernetske grožnje
09. 01. 2021 07.00
Peto generacijo mobilnega omrežja (5G) smo še pred enim letom povezovali z Južno Korejo, Japonsko, Kitajsko itn., danes pa je na nek način omrežje prisotno že tudi v Sloveniji. Kot primer lahko izpostavimo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici.
Kako umetna inteligenca spreminja družbo
20. 12. 2020 07.13
Leto 2020 sta najbolj zaznamovala dva dejavnika, ki sta zaradi našega modernega načina življenja med seboj tesno povezana. Prvi dejavnik je digitalizacija, ki je kot proces prisoten že več desetletij, v zadnjih letih pa se še pospešuje na račun hitrega tehnološkega razvoja in spremenjenih navad ljudi. A pravi pospešek digitalizaciji je pravzaprav dal drugi dejavnik – pandemija covida-19 in reakcije držav ter nadnacionalnih institucij, ki so z ukrepi karanten in splošne socialne izolacije na stežaj odprle vrata pronicanju novih tehnologij in navad v širšo družbo.
Prihodnost EU-mobilnosti po pandemiji covida-19
12. 12. 2020 09.42
Mnogim mobilnim evropskim državljanom – študentom na izmenjavah Erasmus, sezonskim delavcem, pa tudi mnogim veselim dopustnikom – je načrte v letu 2020 prekrižala pandemija covida-19. Mobilnost znotraj EU, kot smo je bili vajeni, je izginila praktično čez noč. O tem, kaj nas na tem področju čaka po letu 2020, smo se pogovarjali z evropskimi poslanci.
Demokratična družba in kibernetske grožnje
05. 12. 2020 06.55
Ko začnemo govoriti o kibernetski varnosti, pogosto pomislimo na računalnik in varnost tega računalnika. V zadnjih nekaj letih, ko se je družba začela močno digitalizirati, pa smo začeli kibernetsko varnost povezovati s kontekstom širše družbe. Ljudje smo nagnjeni k temu, da poskrbimo za svojo varnost. Ko zapustimo svoje stanovanje oz. hišo, večkrat preverimo, ali smo zaklenili vhodna vrata, prav tako smo zelo previdni pri zaklepanju našega avta. Kako pa je s kibernetsko varnostjo oz. varnostjo na spletu? Smo ljudje prav toliko previdni, kot smo na ostalih področjih? Se kot družba, država, lokalna skupnost in posamezniki zavedamo novih izzivov?
Nasilje nad ženskami – pandemija, ki vztraja že tisočletja
28. 11. 2020 13.10
Še preden je pozornost sveta uzurpiral virus, je obstajala neka druga pandemija, ki je v običajnih časih in razmerah, ki niso bile krizne, rezultirala v življenjih 243 milijonov žensk, ki so na letni ravni žrtve nasilja svojega intimnega partnerja. V razmerah, ki niso bile izredne in niso predvidevale nobenih interventnih zakonov za reševanje tega »problema«, je vsak dan življenje izgubilo 137 žensk – samo zato, ker so ženskega spola. 60 let nazaj so bile ene izmed žrtev femicida tudi tri znamenite sestre Mirabal-Patria, Minerva in Maria Teresa, dan njihove smrti pa je postal obeležen kot Dan mednarodnega boja proti nasilju nad ženskami.
Trije največji dosežki Trumpove administracije
21. 11. 2020 07.00
Donald Trump se bo v zgodovino zapisal podobno kot večina bivših predsednikov ZDA pred njim – eni ga bodo hvalili, drugi grajali. Dejstvo pa ostaja, da je poskrbel za eno najbolj bizarnih političnih epizod do sedaj, ki je ljudi globoko razdelila, in sicer na tabora simpatizerjev in nasprotnikov. Ob koncu te epizode sem se ozrl v preteklost in poiskal – po mojem mnenju – tri največje dosežke Trumpove administracije.
Narcisi z ranjenim egom
14. 11. 2020 09.00
Rekordno visoka volilna udeležba v ZDA je po nekajdnevnem preštevanju glasovnic dala zmagovalca. To je Joe Biden, ki bo najverjetneje 20. januarja 2021 zaprisegel kot 46. predsednik ZDA. Prejel je dobrih 75 milijonov glasov, kar je največ v zgodovini ameriških predsedniških volitev, drugo mesto na tej lestvici pa s štirimi milijoni glasov manj zaseda letošnji poraženec Donald Trump.
Ko neopazno postane vidno
07. 11. 2020 20.18
Ko smo pred letošnjim letom pomislili na digitalne tehnologije, sta nam na pamet najprej padli dve miselni podobi: računalnik v sobi in pametni telefon v roki. Oboje smo sicer uporabljali vsak dan, za delo in za prosti čas. Kljub temu smo ju obravnavali kot preprosti orodji, nič pomembnejši od izvijača ali vijaka. Na kratko, računalnik in telefon sta nam bila sicer nujni potrebi, vendar ne dosti več.
O politiki nacionalne kulture
31. 10. 2020 07.00
Spet so na tapeti kulturniki, kot da nimamo bolj perečih težav. Pred časom jim je evropska poslanka Romana Tomc svetovala, naj raje zapojejo kakšno domačo vižo, namesto da nam utrujajo s svojim "morbidnim" zanesenjaštvom, ali nekaj podobnega. Ljubljanska "kulturna elita" je skočila v zrak ali natančneje - legla na tla pred ministrstvom za kulturo, mnogi spletni komentatorji pa so škandal izkoristili za visoko kvalificirana razmišljanja o sodobni umetnosti; kot tisti prijatelj na zabavi, ki je sicer strojni inženir, a ti iz nepojasnjenih razlogov želi dopovedati, da Jackson Pollock res ni za nikamor.
Ali je vladavina prava res prazni označevalec?
24. 10. 2020 16.19
Približno tri tedne nazaj je bila evropska javnost seznanjena s prvim celovitim poročilom o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije, ki je bilo po pričakovanjih najbolj kritično do stanja na Madžarskem in Poljskem.
Ameriški toksični koktajl: neenakost, odtujenost elit, rasizem in politična korektnost
18. 10. 2020 07.02
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike so pred vrati, razkol v ameriški družbi pa že dolgo ni bil tako očiten. Notranje težave ZDA, ki jih v vsem blišču in bedi spremljamo v zadnjih mesecih, pa pravzaprav niso nek nov pojav, ampak kronična bolezen nekega imperija. Gre za delitve, ki presegajo oba predsedniška kandidata in se raztezajo globoko v ameriško preteklost. Vseeno pa bo od izida novembrskih volitev odvisno, kako bodo ZDA pristopile k reševanju nakopičenih stoletnih ekonomskih, rasnih, socialnih in drugih težav, ki tlijo v ameriškem kotlu.
Uspešna digitalna preobrazba se začne in konča pri organizacijski kulturi
17. 10. 2020 07.00
Vse več organizacij se zaveda, da lahko z uspešno digitalno preobrazbo bistveno izboljšajo poslovne rezultate, pri čemer govorimo o radikalnih spremembah pri uporabi tehnologije, zaposlenih in procesov. Zato je na svetovnem nivoju že več kot 40 % sredstev za tehnologijo v podjetjih namenjenih digitalni preobrazbi, do leta 2023 pa naj bi ta delež narasel na 53 %. Kljub očitnemu porastu investicij v tehnološki del digitalne preobrazbe, predvsem v strojno in programsko opremo, pa rezultati tovrstnih aktivnosti ne dajejo želenih rezultatov.
Poraženci soočenja predsedniških kandidatov v ZDA so neodločeni volivci
03. 10. 2020 12.06
V noči s torka na sredo je potekalo prvo od treh televizijskih soočenj med obema kandidatoma za funkcijo predsednika ZDA. Čeprav naj bi bili učinki volilnih kampanj in televizijskih soočenj na splošno volilno obnašanje majhni, pa niso zanemarljivi. Televizijska soočenja so edini dogodki v kampanji, v katerih se konkurenca neposredno pomeri v napenjanju retoričnih mišic, za volivce pa je to edinstvena priložnost za ustvarjanje presoj o moči in sposobnostih kandidatov, saj volilno odločanje v veliki meri temelji na delanju primerjalnih analiz. Noben drug dogodek v kampanji volivcem ne nudi možnosti za neposredno primerjanje obeh alternativ.
Največja skupina drugorazrednih državljanov v Sloveniji smo ženske
26. 09. 2020 18.48
Kakšna država in kakšna družba razmišljata o odstopu od istanbulske konvencije? Kaj o nas pove, če nas vabijo k pisanju drugačnega besedila, ki zanika stoletja bojev za največje civilizacijske dosežke naše skupnosti? Zakaj Slovenija, kjer je nasilje doživela vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti, kjer cvetita seksizem in normaliziranje nasilja nad ženskami, kar naenkrat res ne potrebuje več tega najobsežnejšega in prvega mednarodno zavezujočega dokumenta o boju zoper nasilje nad ženskami in nasilje v družini?
Slovenija – dežela pametnih skupnosti?
19. 09. 2020 07.00
Koronavirusna kriza pritrjuje, da ima Slovenija velik potencial za tehnološki razvoj, ki neizogibno spodbuja gospodarstvo in povezuje ljudi. Ena izmed največjih spečih priložnosti tehnološkega razvoja pa ne leži zgolj v državni aplikaciji za sledenje okužbam, temveč v trenutno še neizkoriščenih potencialih pametnih skupnosti. Ne bi pretiravali, če le-to označimo za pravi začetek naslavljanja aktualne zdravstveno-gospodarske in zdaj že družbene krize, temveč tudi za začetek procesa digitalne pismenosti državljanov. A zato potrebujemo pametno oblast.
'Vsi smo pristranski, ne glede na politična prepričanja'
12. 09. 2020 07.00
Dr. Cory Clark je moralna in politična psihologinja na Univerzi v Pensilvaniji. Pogovarjala sva se o njenih raziskavah s področja političnih pristranskosti, sektaštva in psihologije lažnih novic na družbenih omrežjih.
'Azijsko, kitajsko ali ameriško stoletje? S tem smo končali. Trenutno živimo v izjemnem obdobju.'
18. 07. 2020 07.00
Dr. Ian Bremmer je ameriški politični znanstvenik, avtor ter ustanovitelj in predsednik Eurasia Groupa, vodilnega raziskovalnega in svetovalnega podjetja na področju globalnih političnih tveganj. Za spletni medij Homopolitikus je spregovoril o ameriški politiki, ameriško-kitajskem rivalstvu in tehnološki hladni vojni, geopolitični sliki sveta po covidu, vlogi Evropske unije na geopolitičnem parketu in priložnostih za Slovenijo, ki bo naslednje leto predsedovala EU.
Kaj se lahko naučimo od zmage Andreja Plenkovića?
11. 07. 2020 07.00
V času, ko je koronakriza ohromila javno življenje v praktično vsej Evropi, so bile oči političnih analitikov uprte v tistih nekaj držav, ki so se navkljub težki situaciji odločile za razpis rednih volitev in organizacijo volilnih kampanj. Poleg Španije, Italije in Grčije je namreč tudi Hrvaška ena tistih držav članic Evropske unije (EU), ki so jo posledice krize v gospodarskem smislu najbolj pretresle. Na volitvah je (pre)močno slavil Andrej Plenković, sicer predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), ki je pravzaprav ”pometel” s konkurenco. Takšnega volilnega rezultata ni pričakoval praktično nihče, sploh zaradi izrazito negativne kampanje, ki sta jo zoper HDZ vodila predsednika Socialdemokratske stranke (SDP) Davor Bernardić in Domovinskega gibanja Miroslav Škoro.
Drugi val koronavirusa in politične nestabilnosti
04. 07. 2020 07.00
Še nekaj tednov nazaj se nam je zdelo, da smo opravili z novim koronavirusom. Države so se začele odpirati, čez Slovenijo so v znak zmage nad novim koronavirusom slavnostno poletela ameriška vojaška letala. A ta zahrbtni virus ima svojo računico – prvi val okužb po svetu še vedno ne pojenja, gospodarska in politična kriza pa sta vedno bolj očitni.
Ideologija, politika in strah
26. 06. 2020 07.00
Za nami je prvih sto dni vlade, ki se je samooklicala za neideološko. Sestavljajo jo različne stranke, ki naj bi zastopale precej različne poglede in se zavzemale za drugačne usmeritve, zato naj bi bilo sodelovanje mogoče zgolj, če se vse partnerice zavežejo preseganju za slovensko politiko tako tradicionalnih ideoloških delitev. Z zavezo, da se v vladi ne bo odpiralo ideoloških vprašanj, so nekatere stranke svojo odločitev za vstop v koalicijo celo opravičevale. Po stotih dneh vladanja v takšnem ideološkem vakuumu smo se najbrž naučili, da kaj takega, kot je neideološko delovanje, preprosto ne more obstajati in da v zrelih demokracijah z razvito politično kulturo to vedo tako politiki kot družba.
Kdo je leta 2016 izvolil Donalda Trumpa?
20. 06. 2020 12.57
Bil je 2. november 2016, dan pred volitvami. Javnomnenjske ankete so napovedovale zmago Hillary Clinton in kazalo je, da bodo ZDA tekle dalje po ustaljeni poti neoliberalnega razvoja z imperialističnimi težnjami. Naslednji dan se je zgodil upor 'tihe večine' in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA. V luči prihajajočih volitev se sprašujemo, kdo so ti volivci, ki so spremenili tok svetovne zgodovine?
Ali se predsedniška tekma v ZDA obrača v korist Joeja Bidna?
13. 06. 2020 07.00
Koronakriza je v ZDA drastično spremenila igro na polju predsedniške volilne kampanje. Disruptivno je vplivala tako na volilni proces kot na vsebino kampanje ter pod vprašaj postavila samo izvedbo letošnjih predsedniških volitev, načrtovanih za 3. november 2020. Predsednik Trump je imel pred koronakrizo dobro izhodišče za ponovno izvolitev na funkcijo, a se za zdaj zdi, da je ta enkratni dogodek z vsem dogajanjem okoli njega tehtnico možnosti za končno zmago prevesil na stran demokratskega izzivalca Joeja Bidna.
Demokracija v času koronakrize v Sloveniji
07. 06. 2020 13.00
Že več kot mesec dni potekajo protivladni protesti v različnih mestih po Sloveniji. Zaradi tega je tudi preklic epidemije in bližajočih se prvih 100 dni vlade pravi trenutek, da naredimo refleksijo protestniškega gibanja in stanja demokracije v Sloveniji.
Razumeti Kitajsko
30. 05. 2020 13.35
Vedno bolj trdna so prepričanja, da bo 21. stoletje pripadlo Ljudski republiki Kitajski. Po Veliki Britaniji, ki je svetu kraljevala v 19. stoletju, in ZDA, ki so vzpostavile svoj globalni imperij v 20. stoletju, naj bi Kitajska v naslednjih letih prevzela položaj svetovnega hegemona. ZDA so se tej vlogi bolj ali manj prostovoljno odpovedale pod predsedovanjem Donalda Trumpa, a med tema svetovnima velesilama vseeno napovedujejo nekakšno hladno vojno, katere zametke že lahko opazujemo v trgovski in tehnološki tekmi.
Stabilnost koalicije druge republike
23. 05. 2020 15.58
Po dveh mesecih karantene je bil v Sloveniji razglašen konec epidemije nove koronavirusne bolezni (covid-19). Republika Slovenija je v času trajanja epidemije zabeležila 1.465 okužb, 103 smrti in 270 ozdravljenih.
Koronavirus in negotova prihodnost
16. 05. 2020 07.00
Negotovost je ključna beseda, ki jo je novi koronavirus naplavil na površje v trenutni globalni krizi. Občuti jo prav vsak posameznik, ki se sprašuje, kdaj bo spet vse po starem? Govorimo lahko tudi o epistemološki negotovosti, saj gre za negotovost glede dejstev in znanosti nasploh, ko govorimo o koronavirusu ter posledični globoki krizi, ki jo povzroča. Kriza, ki je danes zdravstvena, bo jutri gospodarska, a nato spet zdravstveno-gospodarska?
Panika – najsmrtonosnejši virus za demokacijo
09. 05. 2020 07.00
Če smo se opazovalci dogajanja zadnje dni kdaj prestrašili, kaj se je v naši državi zgodilo s politično kulturo, osnovnim bontonom komuniciranja in kaj bo po tednih, preživetih v strahu in negotovosti, dejansko postalo nova normalnost, smo bili po drugi strani hitro obveščeni, da je epidemija povzročila splošno stanje stresa, ki meje sprejemljivega očitno globoko pomika. A stres je kar za vse postal univerzalen izgovor, ne glede na vsebino našega greha – če smo prijavili soseda, ki je sveže prepleskal polovico hiše; če smo prejšnji teden stali v vrsti za hamburger in krompirček, pred dnevi pa smo bili prvi pred vrati salona za novo pričesko; če smo žalili, grozili in maltretirali nekoga, ki misli drugače od nas; če v našem kraju (ali javnem zdravstvenem zavodu) nismo želeli (ne mladih ne starih) okuženih s koronovirusom, ali pa če smo sprejemali napačne politične odločitve – bili smo pod stresom in biti nam mora odpuščeno.
Koronavirus in digitalna disrupcija
02. 05. 2020 07.00
"Vsaj 40 odstotkov vseh podjetij bo propadlo v naslednjih 10 letih, če ne bodo ugotovila, kako spremeniti celotno podjetje z namenom prilagajanja na nove tehnologije." (John Chambers, Cisco).
Kultura branja knjig
25. 04. 2020 06.00
V četrtek, 23. aprila, smo praznovali svetovni dan knjige. Gre za praznik pod okriljem Organizacije združenih narodov, namenjen pa je primarno promociji branja in založništva. Karantena, ki v Sloveniji vztraja že več kot mesec dni, je bila odlična priložnost za mnoge, da se lotijo te že skoraj pozabljene človeške aktivnosti, a raziskave večjega porasta bralcev knjig v tem obdobju ne zaznavajo. Zakaj ljudje opuščamo branje knjig, zakaj je to slabo in kako lahko obrnemo ta trend?
Koronavirus, kapitalizem in država
11. 04. 2020 07.00
Koronavirus je ohromil svetovni kapitalistični sistem. Države so skoraj povsod po svetu uvedle karanteno, prepoved zbiranja ljudi, samoizolacijo, ponekod celo izredne razmere. Kapitalistično gospodarstvo je posledično obstalo. Vsi ekonomisti, tako najbolj zagrizeni neoliberalni ekonomisti kot tudi (neo)keynesianci, so enotnega mnenja, da mora država v tej popolnoma novi situaciji prevzeti ključno vlogo za blažitev posledične krize in recesije, ki pa je v tem trenutku neizbežna. To se bo tudi zgodilo – države se bodo množično zadolževale z namenom rešiti kapitalizem.