Inštitut za politični menedžment
Latinščina kot uradni jezik Evrope, združene v raznolikosti
27. 04. 2025 07.00
Velika divergenca oziroma evropski čudež je Evropo – in njene civilizacijske podaljške, ki jih kolektivno imenujemo 'Zahod' – začenši s 16. stoletjem katapultiral v politično, ekonomsko in kulturno središče sveta.
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00
Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
E-glasovanje: preteklost, sedanjost in prihodnost z vidika kibernetske varnosti
18. 02. 2024 11.52
Prizadevanje za sisteme e-glasovanja predstavlja pomemben premik v tem, kako demokracije izvajajo volitve. Ta prehod pa je zajet v polemike in pomisleke glede kibernetske varnosti, kar so še posebej poudarile sporne predsedniške volitve v ZDA leta 2016 in 2020. Medtem ko privlačnosti izboljšane dostopnosti in učinkovitosti ni mogoče zanikati, ostaja varnost takih sistemov najpomembnejša skrb.
Kateri tip političnega vodje je vaš heroj?
13. 03. 2021 07.00
"Leta 1965 je Lyndon Johnson, predsednik ZDA z ameriškega juga, podpisal Zakon o splošni volilni pravici. Takrat je bil ameriški jug še vedno trdno demokratski. Zasebno je Johnson tedaj dejal: 'Mislim, da smo jug izgubili za eno generacijo.' To se je izkazalo za resnično – Jug je zdaj trdno republikanski. To je primer, ko je politik naredil nekaj, za kar je vedel, da je dobro za državo, hkrati pa bodo Demokrati zaradi tega dejanja (tragično) izgubili ameriški jug za eno generacijo. To dejanje bi imenoval politično junaštvo."
Ali so volilne kampanje pomembne? Primer Zoran Milanović
19. 01. 2020 07.00
Na zadnjih predsedniških volitvah na Hrvaškem je Zoran Milanović (nekdanji predsednik hrvaške vlade), v drugem krogu premagal dotedanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Bolj kot razlika v številu glasov pomembno vprašanje predstavlja enigma, kako je Milanović uspel v 14 dneh kampanje mobilizirati in/ali prepričati dobrih 476.000 volivcev, kar je skoraj še enkrat toliko, kot je dobil v prvem krogu (557.900)?
O družbi spektakla
04. 01. 2020 10.30
Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je ameriški komunikolog Murray Edelman politično komunikacijo definiral kot neprekinjeno obveščanje o novitetah in stalno konstruiranje in rekonstruiranje družbenih problemov, kriz, nasprotnikov in vodij, kar ustvarja zaporedni niz groženj in upanja.
Kaj je to politična sredina?
23. 11. 2019 07.17
Model strankarskega tekmovanja, imenovan levo–desno, izhaja iz predpostavke, da je tekmovanje političnih strank utemeljeno na programih, katerih vsebino je mogoče opisati z eno samo ideološko dimenzijo.
O Banki Slovenije
16. 11. 2019 07.00
John Maynard Keynes je ob priložnosti pokazal upanje, da bo kmalu prišel dan, ko bodo ekonomski problemi postavljeni na pravo mesto in se bodo ljudje začeli ukvarjati z resničnimi problemi – življenjem in medsebojnimi odnosi. Na žalost se je Keynesova vizija pokazala kot težko uresničljiv cilj. Ekonomska vprašanja (p)ostajajo vedno bolj odrezana od življenja ljudi, ki se pa prav tako velikokrat ne ukvarjajo z življenjem.
Kakršni državljani, takšna oblast
02. 11. 2019 07.28
V politološki literaturi je obče sprejeto stališče, da naj bi strankarske delitve in smeri strankarskega združevanja v osnovi odsevale temeljne razredne, rasne, socialne, etnične, kulturne, religijske in druge delitve v družbi.
Personalizirana politika
19. 10. 2019 07.00
Osnovna teza o personalizaciji politike temelji na domnevi, da je podoba politika – poleg strankarske identifikacije in vprašanj na agendi volilne kampanje – pomembna oziroma včasih celo najpomembnejša determinanta volilne izbire. Moderna teorija o personalizaciji politike oziroma o vplivu značilnosti politika na volilno odločitev posameznika temelji na dveh ključnih argumentih.
Pamet v roke!
12. 10. 2019 07.00
Slovenska politika danes je eno golo moraliziranje. Nikoli do zdaj v politiki ni bilo tako malo politike in tako veliko neumnosti in praznine. Od predsednikov strank, vladnih in opozicijskih, in od marsikaterega ministra lahko slišimo le besede, s katerimi poskušajo braniti lastne interese, v imenu vladajoče ideologije.
O eliti ali t. i. 'globoki državi'
21. 09. 2019 07.00
Po mnenju ameriškega sociologa C. W. Millsa elita kot družbena skupina obstaja samo, če obstaja zavest članov posamezne skupine, da so v vertikalnem klasifikacijskem smislu nad največjim številom posameznikov v družbi. Temelj te enotnosti Mills vidi v psihosocialni strukturi pripadnikov te družbene skupine (imenuje jo elita moči).
O strukturnih reformah
07. 09. 2019 07.00
V slovenski politiki je zagotovo najpogosteje uporabljena sintagma ”strukturna reforma”. Praktično vsi politiki, vladajoči in tisti v opoziciji, govorijo o nujno potrebnih strukturnih reformah na številnih področjih, od zdravstva do javne uprave. Tako med politiki kot v širši javnosti se je vzpostavila predpostavka, da izvedba nujno potrebnih strukturnih reform predstavlja edino pot do razvite in uspešne družbe v prihodnosti.
O antikomunizmu, nacionalizmu in desnici
03. 08. 2019 07.00
Zgodovinar Eric Hobsbawm je pisal o tem, da je zgodovini potrebna distanca, ne zgolj od strasti, emocij in ideologij, ampak tudi od veliko bolj nevarne želje po doseganju nacionalne "identitete".
O lažnih novicah
28. 07. 2019 10.49
Danes se veliko govori o t. i. lažnih novicah (fake news). Številni znanstveniki, politiki, novinarji in splošna javnost se pogosto sprašujejo o tem, kaj so to lažne novice in ali obstaja univerzalna definicija. Zadeve gredo tako daleč, da se v okviru akademske skupnosti organizirajo konference in drugi dogodki, ki naj bi pripomogli k boju proti lažnim novicam in posledicam, ki jih te imajo za družbo.
Kaj je levica v Evropi izgubila 9. 11. 1989?
22. 06. 2019 07.00
V jedru delitve med levico in desnico je fundamentalni spopad med delom in kapitalom. To je verjetno srž socialdemokratske ali socialistične ideje. Spopad med delom in kapitalom je v zadnjih nekaj desetletjih prekinjen, pogosto pa se zdi, da delitev levo-desno ne obstaja več, kar v javnem diskurzu ponazarja parola o tem, da so tako ali tako 'vsi isti'.
Čas političnih pošasti
08. 06. 2019 07.00
Nemški politolog Herbert Kitschelt je v svoji študiji, nastali pred točno sedemindvajsetimi leti, napovedal, da se bo v prihodnosti v strankarskih sistemih novih demokracij (demokracij Srednje in Vzhodne Evrope med katere spada tudi Slovenija) vzpostavila jasna povezanost med ideološko identiteto in organizacijskimi oblikami političnih strank.