Odprli
Razstava ilustracij Jelke Reichman
19. 09. 2000 00.00
V Velenju bodo od 24. do 30. septembra potekale prireditve v sklopu 11. Pikinega festivala. Njegova častna pokroviteljica je letos priljubljena slikarka in ilustratorka knjig za najmlajše Jelka Reichman. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju bodo kot uvod v festival tako drevi ob 18. uri odprli razstavo pokroviteljičinih ilustracij. Odprl jo bo velenjski župan Srečko Meh, odprta bo do 11. oktobra.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Samaranch sprejel nagrajeno slovensko šolarko
15. 09. 2000 00.00
Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je v Sydneyju pred odprtjem OI sprejel 13-letno slovensko učenko Matejo Prunk iz Portoroža, ki je zmagala na svetovnem natečaju za olimpijsko zastavo miru. Sprejema v televizijskem stolpu v Sydneyju, kjer so odprli olimpijsko razstavo znamk in kovancev, so se udeležili tudi predstavniki OZN, Unesca in Svetovne poštne organitacije.
Prenovljena stavba Univerze v Mariboru
14. 09. 2000 00.00
Na Slomškovem trgu v Mariboru so nocoj odprli novo univerzitetno stavbo, v kateri bo med drugim tudi sedež rektorja Univerze. Stavbo so obnavljali kar 6 let, kar je trikrat dalj, kot je pred 110 leti trajala gradnja. Obnova je stala več kot milijardo in 600 milijonov tolarjev, večino stroškov pa sta pokrili Ministrstvi za šolstvo ter znanost.
Mala dežela za velike počitnice
14. 09. 2000 00.00
Danes bodo v Galeriji Škuc odprli vrata razstave A Small Country for a Big Vacation (reklamno sporočilo uporabljeno v hrvaški turistični kampanji iz sredine devetdesetih let), na kateri se bodo predstavili Sandro 195144ukić, Alen Floričić, Aleksandar Battista Ilić, Andreja Kulunčić, Renata Poljak, Sandra Sterle in Slaven Tolj. Tema razstave sedmih umetnikov je turizem. Kustosinji razstave sta Ana Dević in Nataša Ilić.
V Auschwitzu znova odprli sinagogo
12. 09. 2000 00.00
V bližini nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau so danes znova odprli sinagogo Čevra Lomdej Miznajot. Otvoritve se je udeležilo več kot 400 preživelih taboriščnikov in drugih uglednih gostov. Kot je povedal glavni direktor sklada Judovskega centra iz Auschwitza Daniel Eisenstadt, otvoritev sinagoge predstavlja moč življenja na kraju, kjer je bilo vse preveč mrtvih.
Razpis festivala dokumentarnega filma v Leipzigu
12. 09. 2000 00.00
Skoraj 2000 filmskih del je prispelo na mednarodni razpis za udeležbo na 43. mednarodnem festivalu dokumentarnega in animiranega filma v Leipzigu, ki bo potekal od 17. do 22. oktobra, so sporočili organizatorji festivala. Filmski strokovnjaki so med prispelimi deli izbrali 60 filmov, ki se bodo potegovali za zlatega in srebrnega goloba. Mednarodna žirija bo na festivalu prvič podelila nagrado v višini 5000 nemških mark za najboljše vodenje kamere v dokumentarnem filmu. Sicer pa bodo festival v Leipzigu odprli s projekcijo obnovljene kopije nemega filma Sreča iz leta 1934. Gre za klasično delo filmske umetnosti, ki ga je posnel ruski filmski ustvarjalec Aleksander Medvedkin. Poleg uradnega dela programa si bodo obiskovalci lahko ogledali med drugim "Noč mladega filma", avstralske risane filme in "Animacijo za otroke".
V ZDA razstava Nova dela nove Evrope - tudi Slovenija
11. 09. 2000 00.00
V ameriški zvezni državi Pennsylvania so na univerzi v Indiani konec tedna slavnostno odprli razstavo z naslovom Nova dela nove Evrope, na kateri s svojimi deli sodelujejo profesorji umetnostnih akademij iz Ljubljane, Sarajeva in Zagreba. Ljubljansko Akademijo za likovno umetnost zastopajo Jože Barši, Srečo Dragan, Marjetica Potrč, Lujo Vodopivec in rektor akademije Bogoslav Kalaš. Kalaš se je tudi osebno udeležil slovesnosti, skupaj s konzulom Republike Slovenije v Clevelandu Tonetom Gogalo.
Drnovšek prvi gost v klepetalnici
08. 09. 2000 00.00
V petek po oddaji 24ur na PopTV smo odprli prvo klepetalnico z gostom dr. Janezom Drnovškom, prvakom Liberalne demokracije. Dr. Drnovšek je od 20.00 do 20.30. odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih zastavljali udeleženci našega uvodnega pogovora v živo po internetu, s katerimi bomo na straneh 24ur.com nadaljevali v času pred volitvami z različnimi gosti.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
V Celju drevi odprtje razstave okrasnih sveč
06. 09. 2000 00.00
V špitalski kapeli Svete Elizabete na Slomškovem trgu v Celju bodo drevi, ob 19. uri, odprli razstavo okrasnih sveč kiparjev Rafaela Samca in Slavojke Akrapović, ki obiskovalcem ponujata sožitje sveče s prostorom in njeno namembnostjo. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. septembra med 11. in 18. uro.
Razstava olj in akvarelov Mira Zupančiča
06. 09. 2000 00.00
V Galeriji Krka v Ljubljani so odprli razstavo olj in akvarelov ameriškega slikarja, kiparja, grafičnega ilustratorja, restavratorja in strokovnjaka za barvano steklo slovenskega rodu Mira Zupančiča. Svoja olja je ustvaril v slogu, ki sega od starih mojstrov do impresionizma, večina pa je abstraktnih - zmes barv in kompozicije, ki posredno razkriva pomen. 60 Zupančičevih del, od tega polovica olj in polovica akvarelov, bo na ogled do 27. septembra.
Razstava Deja Vu v Ajdovščini
05. 09. 2000 00.00
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so pripravili razstavo znanega slovenskega grafičnega oblikovalca, arhitekta Ranka Novaka. Poimenovali so jo Deja vu (Že videno). Naslov ima dvojni pomen: gre za prenos razstave, ki je bila spomladi postavljena v Miklovi hiši v Ribnici, po drugi pa omogoča, da opazovalec v abecedno urejenem nizu ovrednoti zasnovo številnih znakov in celostnih grafičnih podob avtorja. Razstavo bodo odprli v petek, 8. septembra, ob 20. uri.
Veliko zanimanje za razstavo Picassovih del
05. 09. 2000 00.00
Še preden so v Umetniškem forumu Bank Austria na Dunaju odprli razstavo del znanega španskega slikarja Pabla Picassa, so ljudje pokazali veliko zanimanje za umetnine iz zbirke umetnikovega nečaka Bernarda Picassa. Za razstavo, ki bo na ogled od 6. septembra do 7. januarja 2001, so doslej v predprodaji prodali že 10.000 vstopnic. Cena vstopnic brez popusta je 1800 tolarjev. Razstavljena dela, ki so tematsko posvečena podobi človeka, si bo javnost lahko ogledala prvič. Prireditelji pričakujejo, da bo razstavo skupno obiskalo približno 200.000 ljudi. Pablo Picasso je po smrti zapustil približno 35.000 slik, risb in skulptur, od tega je petino umetniških del podedoval njegov nečak Bernard, ki je 70 slik in 34 skulptur posodil za razstavo na Dunaju. Umetnine bodo razstavljene na 1.300 kvadratnih metrih površine, iz Pariza pa so jih na Dunaj prepeljali v treh posebej zaščitenih tovornjakih. Najstarejši razstavljeni deli izvirata iz leta 1899, najnovejše pa je delo iz leta 1972. Največja slika je velika 195x130 centimetrov, medtem ko najmanjše razstavljeno delo meri 9x14 centimetrov. V okviru razstave bodo 13. septembra, 11. oktobra, 15. novembra in 13. decembra organizirali tudi vodenje po razstavi v jeziku kretenj. Poleg tega si bodo obiskovalci, ki bodo vstopnico kupili eno uro pred zaprtjem razstave, dela lahko ogledali v dvoje, pri tem pa bodo plačali ceno ene vstopnice. Vsako nedeljo ob 11. uri bodo organizirali posebno vodenje po razstavi za otroke.
Odprli prvo japonsko restavracijo
05. 09. 2000 00.00
V kubanski prestolnici so odprli prvo japonsko restavracijo. Restavracijo Sakura so odprli v hotelu Nacional v Havani, vodja hotela Carmen Casls pa je povedala, da želijo tako ustreči vedno večjemu številu petičnih gostov iz dežele vzhajajočega sonca.
Schifano v Mestni galeriji
04. 09. 2000 00.00
V ljubljanski Mestni galeriji so odprli razstavo leta 1998 preminulega italijanskega umetnika Maria Schifana. Razstavo z naslovom Musa ausilaria je pripravil umetnostni kritik Achille Bonito Oliva. Na ogled bo 41 Schifanovih platen iz leta 1996 v mešani tehniki in enakih dimenzij (150 x 200 cm). Razstava bo odprta do 24.septembra.
Predmeti v umetnosti 20. stoletja
03. 09. 2000 00.00
V Hiši umetnosti v Münchnu so odprli razstavo Predmeti v umetnosti 20. stoletja. Na razstavi je mogoče videti dela več kot 70 predvsem sodobnih umetnikov, ki predstavljajo stvari iz našega vsakdanjega življenja. Tako sta med drugim razstavljena navadna miza in pozlačen pisoar. Pripravljavci razstave so opozorili, da so se razstavljena dela razvila v umetnost iz vsakdanje resničnosti. Razstava, ki bo na ogled do 19. novembra, med drugim zajema dela Josepha Beuysa, Andyja Warhola, Sigmarja Polka in Rosemarie Trockel.
Razstava Zmaga Jeraja
02. 09. 2000 00.00
V
Žiro računi že odprti
01. 09. 2000 00.00
Včeraj se je iztekel rok, do katerega so politične stranke morale odpreti posebne žiro račune. Nanje se bo stekal denar, ki ga bodo politiki v predvolilni kampanji porabili za navduševanje volivcev.
Ljubljanski hommage Eastwoodu
01. 09. 2000 00.00
Vzporedno z beneško Mostro se bo tudi Slovenska kinoteka poklonila priljubljenemu hollywoodskemu igralcu in režiserju Clintu Eastwoodu, ki je ob svoji 70-letnici na začetku letošnjega filmskega festivala v Benetkah iz rok kolegice Sharon Stone prejel zlatega leva za življenjski prispevek k sedmi umetnosti.
Odprt 6. bienale slovenske grafike
01. 09. 2000 00.00
V Jakčevem domu v Novem mestu so nocoj odprli 6. bienale slovenske grafike in podelili nagrade. Veliko nagrado, poimenovano Otočec, je prejel eden od utemeljiteljev slovenske grafike Vladimir Makuc, nagradi Novega mesta pa grafika Nataša Mirtič in Črtomir Frelih. Bienale bo odprt do konca oktobra. Pokroviteljstvo nad bienalom je prevzel predsednik države Milan Kučan, ki je bienale tudi odprl.
Ljubljanska dvojna razstava v Benetkah
30. 08. 2000 00.00
Slovenska galerija A+A v Benetkah bo cel september gostila ljubljansko dvojno razstavo: Fritz Lang - skulpture in Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let.
Svetovni festival umetnosti
29. 08. 2000 00.00
Od 1. do 15. septembra bo gorenjska metropola gostila slikarje iz 44 držav z vseh celin na Svetovnem festivalu umetnosti na papirju - Kranj 2000. Žirija je izbirala med približno 4000 prispelimi in deli jih za predstavitev izbrala 520. Razstava bo na ogled v avli mestne občine Kranj ter v galerijah Gorenjskega muzeja, Društva likovnih umetnikov Kranj in Steklarstva Jugovic v Bitnjah. Slavnostno jo bodo odprli v ponedeljek, 4. septembra, v kranjski občinski stavbi.
Odprli Inštitut za pogrešane osebe v BiH
29. 08. 2000 00.00
V Sarajevu so včeraj odprli inštitut, ki bo prispeval k procesu identifikacije žrtev, s tem pa tudi k pojasnitvi usode na tisoče pogrešanih iz vojne v Bosni in Hercegovini. Inštitut za pogrešane osebe je odprl predsednik komisije za pogrešane v nekdanji Jugoslaviji (ICMP), ameriški politik Bob Dole, ob tem pa izrazil upanje, da bo ta projekt tisočem družinam, ki so ujete v preteklosti in se ne morejo zbližati z obljubami prihodnosti, prinesel pojasnilo.
Začetek judovskega festivala
28. 08. 2000 00.00
V Budimpešti se je včeraj začel judovski festival, ki bo letos prvič potekal še v petih madžarskih mestih. S koncerti, filmi, gledališkimi predstavami in razstavami bodo v tednu dni predstavili judovsko kulturo na Madžarskem. V tej državi je pred holokavstom živelo največ Judov v srednji Evropi.
Dolga noč berlinskih muzejev
27. 08. 2000 00.00
V Berlinu je v noči na nedeljo potekala "dolga noč berlinskih muzejev", v okviru katere je bilo odprtih približno 100 berlinskih kulturnih ustanov, ki jih je obiskalo več deset tisoč ljudi. Muzeje in galerije v različnih delih berlinske prestolnice so povezovali avtobusi, ki so vozili do druge ure zjutraj. Največ ljudi je po ocenah prirediteljev obiskalo razstavo del sodobnih umetnikov v zgradbi nemškega parlamenta, v okviru katere si lahko ljudje tudi danes do 22. ure pod vodstvom ogledajo tudi veliko dvorano in prostore strank, ki sicer niso odprti za javnost. Številne kulturne ustanove so v "dolgi noči" sodelovale prvič, med njimi tudi najmlajši berlinski muzej Vitra design, ki so ga odprli julija.
Zasilni pristanki letal se kar vrstijo
26. 08. 2000 00.00
Letalo ameriške letalske družbe American Airlines s 172 potniki je moralo sinoči zasilno pristati v Kanadi. Letalo tipa boeing 767, ki je bilo na
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Trnfest se končuje
26. 08. 2000 00.00
S koncertom Al Jones Blues Banda se bo v ponedeljek, 28. avgusta, začel peti, zadnji teden Trnfesta. V torek bodo odprli še zadnjo od treh načrtovanih razstav - Hopital brut, odprtje bo pospremila projekcija animacij. V sredo se bo predstavil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Četrtkovo dogajanje bosta zapolnila poljski Teater Bis in najznamenitejša KUD-ova jazz zasedba Lolita. Konec tedna se bodo na letnem odru KUD-a srečali skaterji, petkov večer pa bo sklenil nastop skupin Psyho-klan in Srečna mladina. Na sobotnem koncertu bo ob harmonikarju Bratku Bibiču nastopila še skupina Madleys, v nedeljo zvečer pa se obeta koncert idrijskih punkerjev Industbug in primorskih zabavljačev Zmelkoow. Nedeljsko dopoldne bo še zadnjič to poletje na ogled lutkovna predstava
Uspešni in ambiciozni Mercator
25. 08. 2000 00.00
Prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič je na današnji novinarski konferenci povedal, da je poslovni sistem Mercator v prvem letošnjem polletju ustvaril za 43,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je realno za 14,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je v omenjenem obdobju zvišal za 539 milijonov tolarjev