Sodišče
Ustavna obtožba vlade predvidoma do srede
30. 03. 1998 16.28
Socialdemokratska stranka Slovenije bo ustavno obtožbo vlade v zvezi s spornim izraelsko-slovenskim sporazumom oblikovala in predlagala v sprejem državnemu zboru predvidoma do sredine tega tedna.
Arabska liga poziva ZN, naj ukine sankcje proti Libiji
25. 03. 1998 16.31
Zunanji ministri držav članic Arabske lige so danes pozvali ZN, naj ukinejo mednarodne sankcije proti Libiji. Voditelji diplomacij 22 držav članic Arabske lige so na srečanju v Kairu sprejeli resolucijo, v kateri od Varnostnega sveta (VS) ZN zahtevajo, naj takoj ukine sankcije proti Libiji, ki jih predvidevata resoluciji VS številka 748 in 883. Sankcije je VS uvedel leta 1992, potem ko je Libija zavrnila izročitev dveh svojih državljanov, osumljenih atentata na letalo ameriške družbe Pan Am nad škotskim mestom Lockerbie, v katerem je decembra 1988 umrlo 270 ljudi, ameriškim oziroma britanskim sodnim organom. 27. februarja letos se je Mednarodno sodišče odločilo, da bo prevzelo primer in tako ugodilo libijski zahtevi.
Generalni direktor Renaulta mora plačati kazen
25. 03. 1998 10.25
Kazensko sodišče v Bruslju je generalnemu direktorju francoskega avtomobilskega podjetja Renault Louisu Schweitzerju naložilo globo v višini 10 milijonov belgijskih frankov, s podobno kaznijo pa je kaznovalo tudi nekdanjega upravnega direktorja Renaultovega podjetja v Belgiji Bernarda Garsmeura. Za njune obveznosti ima podjetje Renault skupno jamstvo in poroštvo. Omenjeni osebi sta bili na čelu podjetja Renault in njegove belgijske podružnice, ko se je Renault odločil za zaprtje belgijske podružnice, zaradi česar so brez zaposlitve ostali številni delavci. Oškodovani so zadevo pripeljali pred sodišče, ker je Renault oviral delovanje delavskega sveta v belgijski podružnici in ker ni upošteval belgijske kolektivne pogodbe, ki predpisuje da se ob masovnih odpustih obvestijo zaposleni. Renault je namreč vseskozi zagotavljal, da se bo v Belgiji prizadeval za spoštovanje njenih zakonov.
Dvanajst let zapora za umor krave
19. 03. 1998 08.57
Nepalčan je bil obsojen na dvanajst let zapora, ker je namenoma ubil kravo, ki je po prepričanju hindujcev in budistov sveta žival, piše v sredini izdaji časnik Katmandu Post. Prizivno sodišče v Patanu na jugu Katmanduja je v torek potrdilo obsodbo okrajnega sodišča v Sindhupalchowku 65 kilometrov vzhodno od Patana zoper Somlala Tamanga, spoznanega za krivega naklepnega umora krave pred dvema letoma. Vaščan iz Hagama je priznal krivdo. Pomagala sta mu dva moška; eden od njiju je bil obsojen na šest let zapora. Dvanajst let odvzema svoboščin je po nepalskem civilnem zakonu največja možna kazen za naklepni umor krave ali bika.
Nordomu Ranariddhu 30 let zapora
18. 03. 1998 09.58
Vojaško sodišče v kamboškem glavnem mestu Phnom Penh je odstavljenega predsednika vlade princa Norodoma Ranariddha v njegovi navzočnosti danes obsodilo na 30 let zapora. Sodišče je obtoženega spoznalo za krivega, ker je organiziral zaroto z Rdečimi Khmeri. Ranariddh, ki so ga pred dvema tednoma zaradi tihotapljenja z orožjem že obsodili na pet let zaporne kazni, se od odstavitve julija leta 1997 nahaja v eksilu. Proces pred vojaškim sodiščem so številni opazovalci in diplomati označili kot politično motiviran spektakularni proces.
LDS zavrača očitke ZLSD
13. 03. 1998 16.09
Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zavrnil očitke vodje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Mirana Potrča o domnevni nedoslednosti premiera Janeza Drnovška in stranke pri sklicevanju na ustavo in v zvezi z držo stranke pri vračanju gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC). LDS je ob dejstvu, da je ustavno sodišče s svojimi razsodbami praktično zaprlo prostor možnih sprememb zakona o denacionalizaciji, storila največ, kar je bilo mogoče, ocenjuje Golobič in zatrjuje, da zaradi sorazmernega neuspeha stranka ne bo spreminjala svojih stališč, da RKC do tolikšnega premoženja ni upravičena in da ga za svoje delovanje ne potrebuje. LDS pa da si bo tudi vnaprej prizadevala za čim večji delež javnih gozdov. Golobič je uvodoma ocenil, da se v javnosti pred sklepnim dejanjem spreminjanja zakona o denacionalizaciji začenja brezobzirna bitka za interpretacijo, kdo je kriv, da zakon na koncu ne bo niti po volji in prepričanju velike večine državljanov in ne tak, kakšnega si želijo nekatere politične stranke. Liberalna demokracija z izidom sicer ni zadovoljna, je priznal Golobič, marsikaj pa je sama oziroma v sodelovanju s koalicijskima partnerkama in Združeno listo tudi dosegla, je opozoril; gre za možnost revizije pravnomočnih sodb, boljši položaj najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, uveljavljanje hipotek in med drugim nevračanje premoženja fevdalcem. "Glede vprašanja gozdov in cerkve bi ob drugačni večinski opredelitvi ustavnih sodnikov, treznejšemu oziroma manj militantnemu nastopu slovenske RKC ter manj prestižnemu obnašanju posameznih političnih strank lahko dosegli bistveno več," je ocenil Golobič.
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja nasprotuje sprejemu novele o denacionalizaciji
11. 03. 1998 16.48
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) še naprej odločno nasprotuje sprejemu novele zakona o denacionalizaciji, ki je protiustavna, protievropska in protirazlaščenska. Na novinarski konferenci so predstavniki ZLRP izrazili pričakovanje, da bo SLS, ki "naj se neha pregovarjati z LDS" in naj zavzame jasno stališče do novele zakona, v DZ glasovala proti zakonu v celoti. ZLRP opozarja, da ustavno sodišče doslej v mnogih presojah v zakonu o denacionalizaciji ni našlo bistvenih ustavnih neusklajenosti in je večkrat poudarilo, da zakona po šestih letih veljavnosti ni mogoče spreminjati. SLS, ki je privolila v pogajanja z LDS o spremembah zakona, je po mnenju ZLRP ravnala napačno; v ZLRP so pravilno presodili, da LDS ne bo popustila pri revizijah že pravnomočnih odločb v postopku denacionalizacije.
Iračan zaradi tatvin obsojen na 165 let zapora
07. 03. 1998 10.20
Sodišče v Kirkuku na severu Iraka je nekega Iračana obsodilo na skupaj 165 let zapora zaradi vrste tatvin, piše časnik al-Zauraja. Obsojeni naj bi po pisanju omenjenega časopisa zagrešil dvajset tatvin med Bagdadom in 300 kilometrov severnejšim Kirkutom.
Erdemović obsojen na pet let zapora
05. 03. 1998 10.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu je danes bosanskega Hrvata, sicer pripadnika vojske bosanskih Srbov, Dražena Erdemovića obsodilo na pet let zapora zaradi sodelovanja v množičnem poboju muslimanskih civilistov v Srebrenici julija 1995.
Pijan mesar ne bo dobil milijona funtov
02. 03. 1998 08.35
Vrhovno sodišče v Belfastu je zavrnilo dodelitev odškodnine v višini enega milijona funtov, ki jo je zahteval severnoirski mesar William Joy (37). Ta je od leta 1989 paraliziran zaradi padca z visokega stola v baru, kjer se je napil, je poročala irska televizija RTE. Sodnik je odločil, da je mesar z meter visokega stola v baru The Copper Room Bar v rojstnem mestu Cookstown padel zaradi vinjenosti, stol pa je bil povsem stabilen. Joy, ki je sicer priznal, da je bil pijan - popil naj bi 13 vodk in liter piva - je lastnika bara vseeno tožil, ker naj bi se mu dovolil usesti na tako visok stol, čeprav je bil pijan.
Zakonske žene morajo biti doma do polnoči
26. 02. 1998 08.42
Poročene izraelske ženske se morajo do polnoči vrniti domov, je poudarilo rabinsko sodišče v Haifi. Rabini so s tem ugodili tožbi za razvezo zakonske zveze, ki jo je vložil moški, čigar žena je rada obiskovala lokale za samske in tam ostajala vse do ranega jutra. Tožena zakonska žena pa je ugovarjala, da ima njen soprog stike z drugimi ženskami. Vedenja obeh po mnenju sodišča ni mogoče sprejemati, rabini pa so poudarili, da je žena tista, ki mora biti do polnoči doma.
Umrl predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Ryssdal
25. 02. 1998 12.25
V Oslu v cerkvi Ullern bo v petek, 27. februarja, pogreb predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Rolva Ryssdala, ki je po kratki bolezni 18. februarja umrl na svojem domu na Norveškem.
Tadić in Simić, obtožena vojnih zločinov, v zaporu na Nizozemskem
15. 02. 1998 11.13
Bosanska Srba Miroslav Tadić in Milan Simić, obtožena vojnih zločinov, ki sta se včeraj v BiH prostovoljno predala enotam Sfor, sta zgodaj davi iz Tuzle prispela na Nizozemsko, kjer so ju premestili v zapor mednarodnega vojnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Scheveningenu. Po njunih besedah bosta pred haaškim sodiščem dokazala svojo nedolžnost.
Ustavno sodišče za čimprejšnji zaključek denacionalizacije
13. 02. 1998 15.58
Ustavno sodišče je danes javno razglasilo odločitev v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, dr. Ljuba Sirca iz Kranja, Erike Jeschounig, Herberta Wagnerja, Erne Fauland dr. Johannesa Attemsa, mag. Eleonore Drasche iz Avstrije in nekaterih drugih vlagateljev pobude. Ustavno sodišče je odločilo, da se razveljavijo določbe 1. člena zakona o spremembah zakona o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Odločilo je tudi, da se ustavi postopek za preizkus pobud za oceno ustavnosti omenjenih zakonov. Ustavno sodišče
Odločitev ustavnega sodišča v zvezi z denacionalizacijo in telekomunikacijami
13. 02. 1998 14.39
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi družbe Digitel, sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje petega odstavka 67. člena zakona o telekomunikacijah. Omenjeni člen govori o pravici pridobitve koncesije za pravne in fizične osebe. Drugi sklep, ki ga je ustavno sodišče objavilo na današnji javni razglasitvi, pa med drugim pravi, da se zadrži izvrševanje in pravnomočnost izdanih odločb o podelitvi koncesije.
Casey Martin dobil tožbo proti PGA Touru
13. 02. 1998 09.07
Poklicni igralec golfa Casey Martin je iztožil svojo pravico do uporabe posebnega vozička (cart) med tekmovanjem, s čimer je postal prvi poklicni športnik v ZDA, ki je dobil tožbo v skladu z zakonom o invalidih za spremembo pravil v športnih organizacijah. Martin je kot poklicni igralec golfa le s težavo hodil od luknje do luknje zaradi prizadete desne noge, zato si je želel uporabljati voziček. PGA Tour mu je to prepovedal, ker uporaba vozička ni dovoljena v športnih pravilih. Zvezni sodnik Thomas Coffin pa je v odločitvi zapisal, da je Martin upravičen do spremembe pravil zaradi svoje invalidnosti in da uporaba vozička ne bo vplivala na potek igre. PGA Tour je že napovedal pritožbo na prizivno sodišče.
Dirka formule 1 v Spaju še vedno pod vprašajem
12. 02. 1998 19.16
Tradicionalna dirka avtomobilistov formule 1 v belgijskem Spaju je še vedno pod vprašajem. Tudi drugi poizkus, da bi na sodišču padel belgijski protitobačni zakon, je bil namreč neuspešen. Drugostopenjsko sodišče v Lettichu je odločilo, da ni pristojno, da bi izdalo začasno dovoljenje.
Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju
07. 02. 1998 12.36
Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.
Bolnišnica ne odgovarja za ukradeno zobno protezo
05. 02. 1998 08.36
Bolnišnica ne jamči za zobno protezo, za katero se morebiti izkaže, da so jo ukradli med operacijo. Omenjeno odločitev je v ponedeljek objavilo deželno sodišče v mestu Itzehoe. Načeloma mora vsak bolnik pred operacijo poskrbeti za to, da svoje predmete shrani na varno, je sodišče utemeljilo svojo odločitev. Kraje zobovja, ki "ga načeloma ne more uporabljati kakšna tretja oseba" in je pred kratkim doletela neko pacientko, bolnišnica očitno ni pričakovala.
Ustavno sodišče predvidoma tudi o novelah zakonov o prometnem davku in prispevkih za socialno varnost
03. 02. 1998 17.49
Ustavno sodišče bo na seji v tem tednu predvidoma obravnavalo tudi pobudo Društva davčnih svetovalcev Slovenije za oceno ustavnosti novel zakonov o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost.
Microsoftov sporazum s pravosodnim ministrstvom
28. 01. 1998 11.05
Microsoft in ameriško pravosodno ministrstvo sta dosegla sporazum o Microsoftovem podrejanju začasni odredbi zveznega sodišča o odstranitvi spletnega brskalnika Internet Explorer iz operacijskega sistema Windows, pri čemer Microsoft ne umika vloženega priziva k tej odredbi, ki ga bo prizivno sodišče predvidoma obravnavalo 21. aprila.
Brigitte Bardot vnovič obsojena zaradi rasne diskriminacije
26. 01. 1998 08.36
Nekdanjo francosko filmsko igralko in zagreto zaščitnico živali Brigitte Bardot je francosko kazensko sodišče zaradi "navajanja k sovražnosti in rasni diskriminaciji" obsodilo na denarno kazen v višini 20.000 frankov. Bardot se že nekaj let bori proti islamskemu prazniku Eid el Kebir, pri katerem v obrednem zakolu živalim puščajo kri. Nekdanja francoska zvezda primerja te obrede s pokoli v Alžiriji, zato ji sodišče s tem v zvezi očita "posploševanje in mešanje dejstev". Trditev, da se bodo "podobni zločini kmalu dogajali tudi v Franciji", je po mnenju sodišča navajanje k sovražnost do muslimanov. Bardot je bila že prej obsojena zaradi "navajanja k rasnemu sovraštvu".
Billa Clintona kličejo tudi na tržaško sodišče
26. 01. 1998 08.35
Vse je poskusil, potrpežljivo je potrkal na marsikatera vrata, vendar je bilo vse zaman, škode mu niso povrnili, zato se je naposled odločil, da na sodišče pokliče samega ameriškega predsednika Billa Clintona, da poravna račune. Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA Clinton namreč odgovarja tudi za svoje vojake in prav vojaki so tržaškemu policistu Andreu D'Agostinu že pred petimi leti poškodovali motorno kolo. Nekega večera avgusta 1993 je z balkona opazil tri pijane ameriške mornarje, ki so se z brcami lotili njegovega kawasakija. Njegovi kolegi so razboriteže ustavili, identificirali in prijavili sodišču, nato pa jih izročili ameriškim oblastem. D'Agostinu so zagotovili, da mu bo ameriška mornarica škodo poravnala, a odtlej o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Zalegli niso niti posegi pri italijanskem obrambnem ministrstvu. Zato se je septembra lani odločil, da se obrne naravnost na Clintona.
MoMa protestira zaradi zaplembe Schielejevih slik
23. 01. 1998 13.48
Newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA) je na tamkajšnjem sodišču zahteval ustavitev sodnega postopka, v katerem so zaradi dvomljivega lastništva že zasegli dve sliki Egona Schieleja, ki ju je znamenitemu muzeju posodila dunajska umetnostna zbirka Leopold. Iz MoME so sporočili, da kljub iskreni skrbi za rešitev vprašanja lastništva slik odločitvi newyorškega tožilca Roberta Morgenthaua, da zadevo spravi na sodišče, nasprotuje, češ da sodni postopek ne bo pomagal preiskavi.
Sodišče kaznovalo poškodovanko v prometni nesreči
23. 01. 1998 08.38
Sodišče v Antwerpnu je poškodovanko v prometni nesreči oglobilo in kaznovalo na tri mesece pogojne kazni, ker je udarila voznika avta, ki jo je zbil s ceste. Do nesreče, v kateri je bila ženska po poročanju belgijskih medijev bolj prestrašena kot poškodovana, je prišlo decembra leta 1996, ko je z osemletnim sinom prečkala cesto. Po nesreči je prišlo do besednega obračuna med peško in voznikom, v razburjenju pa je ženska udarila voznika, izpulila vzvratno ogledalo na avtomobilu in ga po poročanju belgijskega radia razbila na drobne kose.
Ustavno sodišče razveljavilo sporna člena novel zakonov o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost
22. 01. 1998 15.48
Ustavno sodišče je na današnji seji soglasno razveljavilo člena novel zakonov o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost, ki sta določala, da omenjeni noveli začneta veljati s 1. januarjem letos. Ustavno sodišče je v zvezi z obema novelama odločilo, da začneta veljati dan po objavi v Uradnem listu. Noveli sta bili v Uradnem listu objavljeni 17. januarja letos, kar pomeni, da sta po odločitvi ustavnega sodišča v veljavo stopili 18. januarja. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s petimi glasovi proti štirim. Odločba ustavnega sodišča začne veljati danes.
Spor s Slovaško bo Madžarsko stal milijardo dolarjev
19. 01. 1998 10.11
Rešitev spora s Slovaško glede jezu na Donavi bo Madžarsko finančnega ministrstva stal najmanj milijardo dolarjev, in sicer ne glede na to, če bosta državi o tem vprašanju dosegli sporazum ali ne. Mednarodno sodišče v Haagu je septembra lani razsodilo, da sta obe strani prekršili sporazum iz leta 1997 o izkoriščanju vodnega potenciala Donava. Madžarska je po mnenju sodišča sporazum tako kršila s tem, da se je enostransko umaknila iz projekta, Slovaška pa zato, ker je projekt nadaljevala in samovoljno spremenila tok reke v delu, ki razmejuje obe državi. Haaško sodišče je državama tudi naložilo, da nadaljujeta pogovore in dosežeta cilje, ki sta si jih zastavili v izvirnem sporazumu, kot tudi, da skupno izkoriščata jez. V zadnjem krogu pogovorov, ki je minuli teden potekal v Bratislavi, je bil dosežen precejšen napredek, po ocenah madžarskega finančnega ministrstva pa bi sporazum lahko dosegli do 25. marca letos, kot je določilo tudi haaško sodišče. Projekt skupnega izkoriščanja hidroenergije Donave sta Madžarska in Slovaška sklenili 1997. Pod pritiskom okoljevarstvenih organizacij je Madžarska dela na svojem delu jezu ustavila leta 1989, iz projekta pa se je umaknila po padcu komunistične oblasti leta 1992.
Fanatični Romeo: Odškodnina za nasilje v imenu ljubezni
17. 01. 1998 10.30
Deželno sodišče je nekega 39-letnega moškega, ki ga je mučila brezupna zaljubljenost, obsodila na 18 mesecev pogojnega zapora. Zaljubljenec mora svoji "izbranki" poleg tega plačati 5.000 mark odškodnine. Fanatični obrtnik je sedem let grozil nesrečnemu dekletu, jo zasledoval in jo nadlegoval. Svojo veliko ljubezen je prvič ugledal v nekem lokalu leta 1990. Od takrat je hodil v iste lokale kot ona, se s svojim športnim avtomobilom vozil sem ter tja mimo njene hiše, jo klical po telefonu, ji pisal pisma in kartice ter ji v nabiralnik metal lističe. Zapečatil ji je vse ključavnice, popackal avto in preluknjal zračnice na njenem avtomobilu. Izvedenci so 39-letnika označili za "zaostalega".
Še enkrat postopek proti Erdemoviću
14. 01. 1998 10.11
Sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo danes prvič začelo postopek na drugi instanci. Bosanski Hrvat Dražen Erdemović, ki je bil že obsojen, se bo lahko ponovno zagovarjal kot kriv ali nedolžen. Na prvem procesu pred dvema letoma je priznal krivdo. Sodniki so ga takrat obsodili na desetletno zaporno kazen, na katero pa se je njegov odvetnik pritožil. Po skoraj enoletni preiskavi je prizivno sodiše minuli oktober odločilo, da je Erdemović krivdo priznal prenagljeno in da je bil pri tem nezadostno obveščen. Zato bo imel danes možnost, da priznanje prekliče. Če bo to storil, bo proti njemu stekel nov proces.
Slovenija bogatejša za novo upravno sodišče
12. 01. 1998 18.21
V okviru zakona o upravnem sporu (ZUS), ki je začel veljati 2. septembra lani, je bila ustvarjena pravna podlaga, na podlagi katere je s 1. januarjem tega leta naš pravosodni sistem bogatejši za novo upravno sodišče, ki bo imelo sedež v Ljubljani, zunanje oddelke pa v Celju, Novi Gorici in Mariboru. Na področju upravnega spora in upravnih sodišč je tako slovenska zakonodaja v celoti usklajena z evropsko, prav tako pa tudi postopek pred omenjenim sodiščem ustreza zahtevam evropskih pravnih standardov, je na novinarski konferenci ob predstavitvi upravnega sodišča dejal pravosodni minister Tomaž Marušič. Upravno sodišče bo - skupaj s svojimi zunanjimi oddelki - imelo predsednika in 25 sodnikov, 6 strokovnih sodelavcev ter 28 upravno tehničnih in drugih delavcev, poleg tega pa ima v skladu z zakonom o sodiščih tudi sekretarja sodišča. V kratkem naj bi bilo imenovanih šest sodnikov, kmalu pa naj bi stekli tudi razpisi za ostala sodniška mesta.