Sonda 2001
Asteroidni prah z Ryuguja že na Zemlji, kapsula pristala v avstralski puščavi
06. 12. 2020 10.29
Asteroidni prah je na Zemlji. Japonska sonda Hajabusa 2 je nad avstralsko puščavo uspešno odvrgla kapsulo z dragocenim tovorom, ki bi po mnenju znanstvenikov lahko pomagal odgovoriti na vprašanja o izvoru življenja na Zemlji. Sonda pa se podaja nadaljnjim podvigom (in asteroidom) naproti.
Po 6 letih in 6 milijardah kilometrih se sonda z asteroidnim prahom vrača domov
04. 12. 2020 17.47
Šest let in tri dni po začetku misije, ki je poslala Hayabusa-2 na 300 milijonov kilometrov oddaljen asteroid, se japonska sonda naposled vrača domov. A z dragocenim tovorom na krovu - delci asteroida, ki ga je odvzela z Ryuguja. Kapsulo z asteroidnim prahom bo spustila nad avstralsko puščavo, sonda pa se bo zatem podala nadaljnjim podvigom (in asteroidom) naproti.
Pred 40 leti je Viking 'osvojil' Mars, a ni bil prvi …
20. 07. 2016 06.30
Ameriški Viking 1 je 20. julija pred 40 leti pristal na površju Marsa, a pred tem je na rdečem planetu pristal sovjetski Mars 3. Viking je sicer zabeležil precej uspešnejšo misijo kot Mars. Že letos oktobra bo na Marsu pristajala evropsko-ruska sonda. Kdaj pa bo na Mars stopil prvi človek?
Genesis padel na tla
08. 09. 2004 00.00
Kapsula vesoljske sonde Genesis, ki naj bi na Zemljo prinesla delce Sončeve atmosfere, je strmoglavila v ameriški zvezni državi Utah.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Obletnica prvega dotika Marsa
26. 11. 2001 00.00
Sovjetska samodejna vesoljska sonda Mars 2 je pred 30 leti, 27. novembra 1971, kot prvi človekov predmet dosegla Mars.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
NASA objavila fotografije kometa Borrelly
26. 09. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je (sinoči) objavila fotografije kometa Borrelly, ki jih je posnela ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 (Globoko vesolje 1).
Uspešno mimo kometa Borrelly
24. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 (Globoko vesolje 1) je v nedeljo (danes po srednjeevropskem času) s hitrostjo 16,5 kilometra na sekundo letela skozi komo kometa Borrelly in ga z razdalje 2200 kilometrov fotografirala.
Polet sonde Mars Odyssey
19. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja) se približuje Marsu.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Odpravo na Erosu podaljšali
25. 02. 2001 00.00
Vodstvo odprave ameriške samodejne vesoljske sonde Near (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu blizu Washingtona v ameriški zvezni državi Maryland je dva dni po prvem pristanku na planetoidu (asteroidu) 433 Eros odpravo sonde najprej podaljšalo deset, v četrtek pa še za štiri dni. Tako bo sonda o površju Erosa zbirala podatke do konca meseca.
Težave Stardusta z računalnikom
19. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki bo po načrtu leta 2004 zbrala vzorce kometa Wild 2, ima težave z računalnikom. Sonda je 15. januarja letos letela mimo Zemlje. Tako si je povečala hitrost in popravila tirnico. Nadzorniki poleta na Zemlji so ugotovili, da računalnik sonde daje nepotrebna povelja za vključitev raketnih motorjev za usmerjanje.
Sonda z Erosa se še oglaša
14. 02. 2001 00.00
Po uspešnem pristanku ameriške samodejne vesoljske sonde Near (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) Eros so v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu v ameriški zvezni državi Maryland sporočili, da zvezo s sondo še vedno vzdržujejo. Nadzorniki poleta so približno šest ur po pristanku ujeli delček telemetrijskih podatkov, ki jih je poslala široko usmerjena antena. Po sporočilu iz APL je bilo to zadosti, da so lahko ocenili stanje postaje.
Sonda Near Shoemaker pristala na Erosu
13. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR Shoemaker je nekaj po 21. uri po srednjeevropskem času pristala na planetoidu (asteroidu) 433 Eros in na Zemlji še naprej sprejemajo njen signal in fotografije. Signal potuje do Zemlje 17 minut in pol. Sonda, vredna 122 milijonov dolarjev, ni bila opremljena za pristanek, zato je direktor odprave Robert Farquhar skupaj z drugimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki pred pristankom trdil, da ima vesoljsko plovilo le en odstotek možnosti, da bo pristanek preživelo.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
NEAR Shoemaker mimo Erosa
29. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska sonda brez posadke NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker se je sinoči planetoidu (asteroidu) 433 Eros približala na vsega 1,6 do 3,2 kilometra, kar je najmanjša razdalja doslej. Pristanek na Erosu načrtujejo 12. februarja.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Kmalu prvi pristanek na planetoidu
05. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila pristanek vesoljske sonde NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) 433 Eros. Pristanek bo 12. februarja.
Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali
19. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.