Spor
Vrhovno sodišče Floride še odloča
21. 11. 2000 00.00
Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.
Ustavili ročno štetje glasovnic
14. 11. 2000 00.00
Predstavniki kandidatov za ameriškega predsednika, demokrata Ala Gora in republikanca Georga W. Busha, so zašli v odkrit spor zaradi postavljenega skrajnega roka, torka ob 17. uri, do katerega morajo biti znani izidi preštevanja glasov na Floridi. Medtem sta se volilni komisiji floridskih okrožij Palm Beach in Broward davi odločili za preložitev oziroma ustavitev ročnega preštevanja glasovnic.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Posredna pogajanja o Cipru
01. 11. 2000 00.00
V Ženevi se je pod pokroviteljstvom Združenih narodov začel 5. krog posrednih pogajanj med predstavniki grške in turške skupnosti na Cipru, katerih namen je rešiti 26 let trajajoči spor na tem razdeljenem otoku. Odposlanec ZN Alvaro de Soto je dejal, da tudi na tokratnih pogovorih, ki naj bi trajali približno deset dni, ne gre pričakovati velikega preboja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Kontroverzni obisk Koštunice v BiH
22. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prvič po koncu vojne obiskal BiH. V hercegovskem mestu Trebinje se je udeležil slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dučića. Obisk Koštunice je sprožil diplomatski spor, saj je Koštunica v BiH prišel na povabilo Republike srbske, zvezna vlada v Sarajevu pa je opozorila, da se o obisku z njo niso posvetovali. V Trebinju se je zbrala večina vodilnih politikov srbske entitete v BiH.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
London umaknil 12 jedrskih podmornic
21. 10. 2000 00.00
Britanska mornarica je zaradi varnostnih pomanjkljivosti v hladilnem sistemu reaktorja ene od jedrskih podmornic iz svoje operativne flote umaknila dvanajst jedrskih podmornic tipa trafalgar. To je v današnji izdaji britanskega časopisa Times potrdilo tudi britansko zunanje ministrstvo. Državni sekretar John Spellar je izjavil, da so težave omenjenih podmornic "resnejše kot so domnevali."
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.
Annan pisal Koštunici
10. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico v pismu pozval, naj zaprosi za članstvo ZRJ v Združenih narodih, da bi tako razrešili dolgotrajni spor z Zahodom, ki je omejil sodelovanje Beograda pri delu organov Svetovne organizacije.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Putin za kompromis med Indijo in Pakistanom
04. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v okviru uradnega obiska v Indiji v današnjem nastopu v indijskem parlamentu pozval Indijo in Pakistan, da končno najdeta kompromisno rešitev za spor glede Kašmirja. Ob tem je zahteval, naj v celoti spoštujeta nadzorno črto, ki ločuje to ozemlje na dva dela.
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Spor med ministri EU
21. 09. 2000 00.00
Na izrednem zasedanju ministrov za promet EU v Luxembourgu je danes izbruhnil spor glede skupnega ukrepanja petnajsterice proti valu protestov, ki so jih po vsej Evropi sprožile visoke cene goriva.
Pritiski za odpravo avnojskih sklepov
02. 09. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenthaler je danes še okrepil zahteve po odpravi avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Po njegovih besedah brez tega dejanja Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU. Avstrija bo storila vse, da bo s pogajanji dosegla odpravo določil o izgonu in razlastitvi, je v pogovoru za avstrijski radio zatrdil Westenthaler. Po njegovem mnenju je to mogoče.
Spor zaradi gradnje kozmodroma
22. 08. 2000 00.00
Ameriška družba Beal Aerospace Technologies namerava v pokrajini Essequibo, ki jo imata za svojo tako Gvajana kot Venezuela, zgraditi vesoljsko izstrelišče. Obmejni spor o lastništvu ozemlja je nastal že davno, toda območje je slabo naseljeno in zato hujših nesoglasij doslej ni povzročalo. Odločitev ameriške družbe, ki je z vlado Gvajane podpisala sporazum o nameravani graditvi izstrelitvene ploščadi, je spor zaostrila.
Dvom v nepristranskost policije
19. 08. 2000 00.00
Prisluškovalna afera, ki so jo sprožili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti prerašča predvsem v spor med ministrstvom in policijo. Kriminalisti namreč niso potrdili namigov ministrstva da so bili žrtve prisluškovanja, zato zdaj v Zagožnovem kabinetu dvomijo v korektnost in politično nepristranskost policije.
Končna odločitev v rokah Katanca
18. 08. 2000 00.00
Predsednik nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudi Zavrl se je danes (petek) po telefonu pogovarjal z Zlatkom Zahovičem. Tema pogovora je bil seveda spor med Zahovičem in selektorjem Katancem, zaradi katerega najboljši slovenski nogometaš ni igral na prijateljski tekmi proti Češki. Kakšnih posebnih novosti pogovor ni prinesel, saj se Zahovič zaenkrat ne namerava opravičiti Katancu. Slednji mora do ponedeljka, 21. avgusta na sedež NZS predložiti seznam igralcev za tekmo s Ferskimi otoki, takrat pa se bo tudi zvedelo, ali Katanec na igralca Valencije še računa ali ne. V razgovoru je Zavrl prenesel Zahoviču sporočilo in stališče selektorja, češ da je v slovenski reprezentanci pred začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2002 dobrodošel in vsekakor potreben igralec. Predsednik je ob tej priložnosti Zahoviču svetoval, naj pokliče Katanca in se z njim dogovori o prihajajočih skupnih aktivnostih reprezentance. Nogometaš meni, da selektorja ne namerava klicati, saj to ni storil še pred nobenim
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.
Vatikan za poseben status Jeruzalema
01. 08. 2000 20.08
Zunanji minister Svetega sedeža, monsignor Jean-Louis Tauran, je v današnjem pogovoru z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright v Rimu, znova poudaril stališče Vatikana glede vprašanja Jeruzalema. Vatikan se zavzema za ''poseben'' status Jeruzalema pod ''mednarodnim nadzorom'', spor pa bi morali rešiti na ''pravičen način, ki daje prednost dialogu in spoštovanju mednarodnih odločitev, predvsem rešitev Združenih narodov'', poudarjajo v Vatikanu. Albrightova, ki je sogovornika seznanila s potekom palestinsko-izraelskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu, je že pred srečanje s Tauranom pojasnila, da so tako Palestinci kot Izraelci v Camp Davidu zavrnili predlog ''internacionalizacije Jeruzalema''. Albrightova je sicer še menila, da je lahko Sveti sedež pri reševanju spora v veliko pomoč.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Spor zaradi nove novice
26. 07. 2000 13.09
Proizvajalec grafičnih kartic ATI Technologies in Apple sta se močno sporekla glede novice, ki jo je objavil ATI. V novici je ATI najavil, da bo Apple v novih Macintosh računalnikih uporabil ATI-jeve grafične kartice Radeon.
V znak protesta razlili pivo po ulicah
25. 07. 2000 09.14
Delavci francoske pivovarne Adelshoffen blizu Strasbourga, ki so po objavi načrtov skupine Heineken o zaprtju pivovarne grozili, da bodo to spustili v zrak, so danes po ulicah okrog pivovarne razlili 70.000 litrov piva, pozneje pa vsakemu od prebivalcev ponudili tri kozarce pijače iz hmelja. Pogajanja z upravitelji pivovarne in delavci se bodo nadaljevali jutri, takrat pa bodo zani tudi naslednji ukrepi jeznih zaposlenih.
Srečanje Baraka in Arafata
22. 07. 2000 11.10
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se na povabilo ameriške državne sekretarke Madeleine Albright včeraj, dvanajsti dan izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v ameriškem Camp Davidu, udeležila skupnega kosila, poročajo ameriški viri. To je prvo, sicer neuradno srečanje Baraka in Arafata po enem tednu, kosilo pa naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva večino časa potekalo v sproščenem vzdušju.
Zagožen o sporu v koaliciji
19. 07. 2000 10.42
Podpredsednik stranke SLS+SKD Lojze Peterle je včeraj omenil možnost izrednega kongresa nove združene stranke, kjer naj bi reševali spor s koalicijsko partnerico SDS. Obe stranki za konec tedna napovedujeta tudi ločen posvet vodstev. Danes bo razpravo o ustavnih spremembah volilne zakonodaje nadaljevala tudi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe.
Spor o reformi ruskih jedrskih sil
17. 07. 2000 08.59
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na pogovor poklical ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in načelnika generalštaba ruske vojske Anatolija Kvašnina ter tako posegel v nesoglasja, ki so se v ruskem obrambnem vrhu pojavila glede nadaljnjega razvoja jedrskih oboroženih sil. Srečanje se je po oceni opazovalcev končalo brez dogovora. Obrambni minister Sergejev in načelnik ruskega generalštaba Kvašnin naj se ne bi strinjala o predlaganem projektu reforme ruske vojske. Kvašin je namreč predlagal omejitev raketnih enot in njihovo vključitev v zračne sile. Spor je najbolj prišel do izraza pred nekaj dnevi, ko je Sergejev projekt reforme označil kot ''zločin proti Rusiji'', ''nesmiseln predlog'' in ''neumnost''.
Frankfurter Allgemeine o lipicancih
15. 07. 2000 17.44
Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji objavlja obširen prispevek o lipicancih, Kobilarni Lipica in zgodovini vzreje lipicanske pasme, omenja pa tudi še vedno nerešen spor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za lipicance, ki se je po navedbah avtorja članka Reinharda Olta pojavil po vstopu Avstrije v Evropsko unijo najprej med Rimom in Dunajem, zatem pa je bila vanj vključena tudi Ljubljana.