VOJNA
Mladina izdala Smiljaničeve stripe
07. 12. 1999 20.25
Tednik Mladina je izdal prva dva od štirih načrtovanih albumov stripov Zorana Smiljaniča; prvi vsebuje vse tri dele stripa Hardfuckers, drugi pa dva vojna stripa, ''osamosvojitvenega'' z naslovom 1991 in fikcijskega Zadnja vojna. Avtor, ki se je na pobudo pokojnega Mladininega urednika Iva Štandekerja leta 1987 lotil stripovske obdelave aktualnih političnih tem in pri tedniku objavlja še zdaj, je po mnenju Maxa Modica postavil temelje sodobnemu slovenskemu stripu. Naslednja dva albuma s tremi stripi (Družinske zgodbe, 1945 in 1943) bosta izšla februarja.
Ruske sile pripravljene za nove akcije
04. 12. 1999 19.59
Ruski vojaški aparat je pripravljen povečati pritisk na osrednjo Čečenijo, potem ko so včeraj popolnoma obkolili Grozni. Vojaški predstavnik je povedal, da nameravajo danes končati >>čiščenje<< mesta Angun, osem kilometrov vzhodno od Groznega, ki so ga zavzele včeraj. Naslednji cilj ruske vojske je tako zavzeti zadnje mesto, ki ga še nadzorujejo čečenski uporniki, Urus-Martan, zapreti Grozni ter poslati sile proti gorskim predelom na jugu, kjer naj bi se še zadrževali uporniki.
Rusija ne prenese kritike
29. 11. 1999 16.01
Rusija je z nerazumevanjem in kritiko odgovorila na grožnjo direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michela Camdessusa, da bo zaradi vojaške operacije v Čečeniji sklad morebiti ustavil nadaljnje kredite Rusiji.
Protesti proti blokadi kurilnega olja
28. 11. 1999 15.17
Približno 8000 ljudi je v soboto v Nišu, mestu kjer vlada srbska opozicija, protestiralo proti blokadi dobave kurilnega olja, ki ga je Evropska unija poslala mestu za prebroditev zime. Po poročanju srbske oblasti na makedonski meji še vedno zadržuje 14 cistern kurilnega olja, ki je bilo namenjeno kot pomoč Nišu in bližnjemu mestu Pirotu.
Vojna proti piratom na medmrežju
27. 11. 1999 18.06
Mednarodna zveza fonogramske industrije (IFPI) je konec prejšnjega meseca pričela z intenzivno in mednarodno usklajeno akcijo proti medmrežnemu glasbenemu piratstvu ter napovedala ukrepe proti množici kršiteljem v več kot 20 državah, med katerimi je tudi Slovenija. V akcijo so vključena pridružena nacionalna združenja, ki v posameznih državah zastopajo glasbeno industrijo. V Sloveniji je to ZFIS - Združenje fonogramske industrije Slovenije, ki združuje poglavitne slovenske proizvajalce fonogramov.
Milošević: NATO je hotel vzpostaviti nacizem
26. 11. 1999 21.37
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je danes zvezo NATO obtožil, da so na Kosovu skušali vzpostaviti nacizem. Milošević je spregovoril na slovesni podelitvi medalj pripadnikom srbske vojske, ki so sodelovali v kosovskem konfliktu poudaril pa je tudi, da se bo Jugoslavija borila za Kosovo, v katerem bodo vsi posamezniki enakopravni. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo civilizacijske vrednote, za katere se borijo, zmagale nad mračnimi silami.
Najpomembnejši dogodki 20. stoletja
24. 11. 1999 08.08
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava inštituta Gallup, ki jo je objavil ameriški časnik USA Tosay. Tudi naslednja dva, po prepričanju Američanov, najpomembnejša dogodka v iztekajočem se stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst. Američani velik pomen pripisujejo še pridobitvi volilne pravice za ženske, sprejetju zakona o civilnem pravu, prvi svetovni vojni, pristanku na Luni in atentatu na ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Med dogodki, ki naj ne bi bistveno vplivali na zgodovino, pa so anketirani navedli proces za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, zalivsko vojno in afero Watergate.
2. svetovna vojna najbolj vplivala na 20. stoletje
23. 11. 1999 15.58
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava <a href= http://www.gallup.com/poll/releases/pr991117.asp target=_new>inštituta Gallup</a>, ki jo je objavil ameriški časnik USA Today. Tudi naslednja dva po prepričanju Američanov najpomembnejša dogodka v 20. stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst.
Trajkovski proti spremembi meja na Balkanu
23. 11. 1999 15.25
Sprememba meja na Balkanu ni potrebna, nastanek nove države pa bi na območju povzročil nove težave, je v pogovoru za grški dnevnik Ta Nea poudaril novi makedonski predsednik Boris Trajkovski.
Rusi podpirajo vojno v Čečeniji
11. 11. 1999 11.06
Rezultati javne ankete, ki jo je v Rusiji opravil radio "Ekho Moskvy" kot del oddaje "Rikoshet" so potrdili predhodnje izjave državnih analitikov, da rusko ljudstvo podpira vojno v Čečeniji, s katero bi zatrli upor čečenskih gverilcev.
Nagrada za življenjsko delo Harrisonu Fordu
06. 11. 1999 17.46
Ameriški filmski igralec Harrison Ford je za svoje življenjsko delo dobil nagrado Life Achievement Award, ki jo podeljuje Ameriški filmski inštitut. Omenjeno nagrado bo Harrison Ford, ki je znan po vlogah v filmih kot npr. Indiana Jones in Vojna zvezd, prejel 17. februarja 2000 v kalifornijskem Beverly Hillsu.
Trgovinska vojna med Veliko Britanijo in Francijo
27. 10. 1999 14.24
Francoski minister za kmetijstvo Jean Glavany je pozval Veliko Britanijo k ublažitvi nesporazumov glede britanske govedine, njegov britanski kolega pa se je na to odzval negativno, saj želi nesporazum zgladiti na sodišču.
Ob dnevu OZN slavnostni govornik premier Drnovšek
24. 10. 1999 10.53
Danes je dan Organizacije združenih narodov, zato je bila na predvečer dneva OZN v Slovenj Gradcu včeraj prireditev z naslovom Želim živeti v miru. Ves dan so pod tem naslovom v mestu, ki ga je generalni sekretar ZN leta 1989 imenoval za glasnika miru, potekale prireditve predvsem za mlade.
Rusija zapira meje
24. 10. 1999 09.33
Potem ko je Rusija zaprla mejo med Čečenijo in Ingušetijo, da bi tako zaustavila val beguncev, je zaprla tudi mejo med Ingušetijo in Severno Osetijo, s čimer želi preprečiti morebitno ''infiltracijo teroristov'' na rusko ozemlje, je sporočila ruska vojska.
Srečanje ministrov za kulturo Slovenije in Makedonije
20. 10. 1999 18.13
Na današnjem delovnem srečanju v Ljubljani sta ministra za kulturo Slovenije in Makedonije, Jožef Školč in Dimitar Dimitrov, meddržavno sodelovanje v kulturi ocenila kot dobro in neproblematično, četudi ga razpoložljiva sredstva včasih omejujejo. Kot je izvedela STA, sta ministra pregledala tudi uresničevanje programa sodelovanja v kulturi med državama za obdobje 1998-2000. Program je minister Školč s tedanjim makedonskim kolegom Slobodanom Unkovskim podpisal 10. junija lani v Ljubljani.
Po Majorjevem mnenju je bila Margaret Thatcher shizofrenična
10. 10. 1999 08.49
Nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher je državo vodila na avtokratičen način in zdelo se je, da je zlasti pri evropskih vprašanjih trpela za ''kvazi dvojno osebnostjo'', se v svojih spominih, katerih odlomke je pred kratkim objavil britanski Sunday Times, spominja nekdanji britanski premier in konservativni naslednik Thatcherjeve John Major.
DZS na frankfurtskem knjižnem sejmu
08. 10. 1999 19.53
Založništvo literature DZS bo tudi letos sodelovalo na Mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, so sporočili iz omenjene založbe.
Afera v vrstah gorenjske policije se nadaljuje
06. 10. 1999 20.33
Julija smo veliko poročali o dogajanju v policijski upravi Kranj, kjer so zaradi domnevnih nepravilnosti prvega človeka gorenjske policije Jake Demšarja uvedli izredni nadzor. Generalni direktor policije Andrej Podvršič je prejšnji teden obljubil, da bodo izsledki preiskave znani danes, vendar se to ni zgodilo. Medtem pa se razmere v vrhu gorenjske policije približujejo vrelišču.
Mednarodni posvet o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
30. 09. 1999 11.59
Minister za obrambo Franci Demšar je danes v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani odprl peti mednarodni posvet o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Dvodnevnega posveta, ki ga organizira Uprava RS za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo, se udeležujejo strokovnjaki iz Slovenije in tuji predavatelji iz Federacije BiH, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Rusije, Švedske, Velike Britanije in ZDA.
Ruska letala napadla Grozni
23. 09. 1999 20.43
Rusija je danes z bombardiranjem čečenskega glavnega mesta Grozni okrepila pritisk proti islamskim upornikom. Dve ruski letali sta izstrelili kakih deset raket ubili pet oseb, so sporočili predstavniki krajevne policije. Gre za prvi ruski napad na Grozni od konca vojne v Čečeniji leta 1996. Po poročilih so ruske bombe pri napadu na letališče uničile majhno večnamensko letalo Antonov An-2, ki je poleg predsednikovega edino letalo čečensko letalo. Iz Moskve pa sporočajo, da so uničili predvsem skladišča orožja ter radarsko napravo na letališču. Bombe so zadele tudi skladišče goriva, ter nekaj naprav za proizvodnjo električne energije v predmestju Groznija.
Ruske sile pripravljene na operacijo
22. 09. 1999 15.32
Ruske sile so moralno in vojaško pripravljene začeti operacijo na ozemlju Čečenije, vendar pa je treba pred tem sprejeti še politično odločitev, je na današnji novinarski konferenci dejal namestnik ruskega notranjega ministra Igor Zubov. Ob tem je ocenil, da bi bilo sedaj neprimerno začeti takšno operacijo, saj bi zahtevala velike izgube. Podpredsednik čečenske vlade Kazbek Makašev pa se je v Groznem zavzel za srečanje ruskega in čečenskega predsednika, Borisa Jelcina in Aslana Mashadova, da se prepreči nova vojna. Makašev je še dejal, da Rusija in Čečenija sedaj pripravljata srečanje Mashadova z ruskim premierom Vladimirjem Putinom, vendar pa datuma in kraja srečanja ni navedel. Po ocenah ruskega dnevnika Zegodnija je sedanje kopičenje ruskih sil proti Čečeniji mogoče primerjati s zbiranjem vojakov pred napadom na Grozni leta 1995. Tudi Nezavisimaja Gazeta navaja, da je obveščenost javnosti močno zmanjšana, kar kaže na skorajšnji začetek ofenzive zveznih sil.
Ruska letala napadla Čečenijo
07. 09. 1999 21.52
Dogodki v zadnjih treh dnevih so končno predramili uradno Moskvo. Predsednik Jelcin, zelo ogorčen nad sobotnim terorističnim napadom, ki je do tega trenutka terjalo že 64 žrtev - med njimi so bili tudi otroci, je danes sprejel predsednika vlade Putina. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati. Jelcin je med drugim tudi dejal, da se prebivalci zaradi terorističnih napadov ne počutijo več varne niti v zaprtih vojaških naseljih.
Hoolbroke optimističen glede razmer na Kosovu
04. 09. 1999 11.19
Novi ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke je po pogovorih z generalnim sekretarjem zveze NATO Javierjem Solano danes v Bruslju izrazil optimizem glede razmer na Kosovu in mirovnega procesa.
''Meje naj ljudi povezujejo''
01. 09. 1999 21.01
Danes mineva šestdeset let od nemške invazije na Poljsko. S tem se je uradno začela druga svetovna vojna, ki je v spopad potegnila kar 61 držav na štirih celinah. Na sredini mostu čez reko Odro, mejo med Nemčijo in Poljsko, sta se v potrditev sprave med državama sešla nemški in poljski predsednik, Johannes Rau in Aleksander Kwasniewski. Poudarila sta, naj meje ne ločujejo narodov, ampak jih povežejo v trajno prijateljstvo. Voditelja sta si simbolično stisnila roki na Mostu miru, ki Frankfurt ob Odri povezuje s poljskim mestom Slubice.
Napetost v Rusiji narašča
26. 08. 1999 20.09
Ruska letala so davi bombardirala glavno oporišče čečenskega vojaškega voditelja Šamila Basajeva na jugovzhodu Čečenije. Tarča napadov so bili položaji islamskih upornikov, ki so se v to oporišče iz Dagestana zatekli v zadnjih dneh.
Pravni ukrepi proti BiH
18. 08. 1999 20.27
Švica je danes zagrozila, da bo ponovno preučila program pomoči za BiH, potem ko naj bi po navedbah mednarodnih predstavnikov podkupljive muslimanske, hrvaške in srbske oblasti poneverile več kot milijardo dolarjev iz javnih in mednarodnih skladov, je sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo.
V Gvatemali zaradi poboja obsodili 25 vojakov
15. 08. 1999 16.56
Zaradi poboja prebivalcev neke vasi med državljansko vojno v Gvatemali je sodišče v Cobanu ta konec tedna obsodilo 25 vojakov na štiri do pet leta zapora. To je bilo prvič, da so se morali vojaki v Gvatemali zagovarjati zaradi nasilja nad civilnim prebivalstvom. Do poboja je prišlo 5. oktobra 1995, ko je vojaška patrulja vdrla v vas Xaman, kakih 300 kilometrov severno od glavnega mesta.
Nove okrepitve ruske vojske v Dagestanu
13. 08. 1999 20.32
V Dagestanu so davi ruske varnostne sile začele proti islamskim upornikom obsežno ofenzivo. Vršilec dolžnosti ruskega premiera Vladimir Putin zatrjuje, da se dogajanje v kavkaški republiki razvija v prid Moskvi, hkrati pa grozi, da bodo upornike preganjali povsod, če bo potrebno, tudi v Čečeniji.
Gadafi in Mubarak bosta posredovala v sporu v Sudanu
04. 08. 1999 19.21
Libijski voditelj Moamer Gadafi in egiptovski predsednik Hosni Mubarak sta se med današnjim kratkim srečanjem v egiptovskih toplicah Marsa Matruh sporazumela, da bosta skupaj posredovala za končanje državljanske vojne v Sudanu. To je bil prvi obisk Gadafija v Egiptu po ukinitvi sankcij Združenih narodov proti Libiji.
Sierra Leone nujno potrebuje pomoč v hrani
03. 08. 1999 19.15
V Sierri Leone naj bi več kot milijon in pol ljudi, ki so bili dolgo časa brez mednarodne pomoči, nujno potrebovalo pomoč v hrani, je danes povedal koordinator ZN za humanitarna vprašanja v Sierri Leone Kingsley Amaning.