Vojna
Poklon žrtvam vietnamske vojne
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je ob obisku v Vietnamu poklonil spominu na vse žrtve krvavega spopada. Obisk pa je
Švejk ponovno med nami
15. 11. 2000 00.00
Založništvo literature DZS je znova izdalo znameniti roman Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk, literarno mojstrovino za vse čase in generacije, "odrešilno zdravilo ali svetilnik," ki nas vodi med čermi vsakdanjega življenja. Dogodivščinam malega človeka, ki se je v vojnih razmerah v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti, smo se Slovenci prvič smejali že leta 1928. Skoraj štiri desetletja je minilo od objave prvega prevoda celotnega dela, 18 let pa od objave drugega prevoda Dobrega vojaka Švejka. Za najnovejšo izdajo v dveh knjigah z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade je prevod Jožeta Zupančiča "v ravno pravi meri" posodobil Bogdan Gjud. Švejk je bil vedno priljubljeno branje, ob tem pa je zanimivo in nenavadno, da "ironičnega, bridkega, v trpljenju dozorelega humorja" te literature kritiki dolgo niso cenili. Kaže, da so ga mnogi tudi napak razumeli, tisti, ki so z nič kaj bojevitim, skoraj topoumnim Švejkom enačili Čehe, ali oni, ki so ga dojeli kot lahkovernega nevedneža, preračunljivca in strahopetneža. Doslej pa se je izkazalo, da je Hašek s Švejkom ustvaril "vsečasovno in vseprostorsko podobo malega človeka, ki se je v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti. Kljub navidezni nemoči pasivnega odpora, je naposled zmagovalec on in z njim življenje, ne pa brezčutne večne inštitucije," je v spremni besedi med drugim zapisal urednik Iztok Ilich. Švejkove dogodivščine iz zaledja fronte imajo mnogo biografskih elementov, značaj junaka pa je sestavljanka iz več oseb, prepletena z avtorjevimi izkušnjami. Tako se Hašek ne le neusmiljeno norčuje iz birokracije, zavrača tudi militarizem in vse oblike netenja nestrpnosti in sovraštva. Cinično komentira tudi vlogo cerkve, kadar na obeh vojskujočih se straneh blagoslavlja orožje in moli za pravično zmago "svoje" vojske. Ključen pa je seveda temelj tega pisanja, Haškova človečnost, sočutnost do vseh, množic in posameznikov, ki jih vojna in gorje z njo najbolj prizadeneta.
PDK grozi z novo vojno
09. 11. 2000 00.00
Na današnji novinarski konferenci v Ženevi je predstavnik Demokratske stranke Kosova (PDK) Bardhyl Mahmuti opozoril, da bo na Kosovu izbruhnila nova vojna, če ne bo priznana neodvisnost pokrajine. Obenem je zahteval imenovanje posebnega predstavnika Kosova v mednarodnih ustanovah. Po njegovih besedah vodja PDK Hashim Thaqi ne bo pristal na konfederacijo s Srbijo in Črno goro.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Izrael s helikopterji nad Arafata
31. 10. 2000 00.00
Le nekaj ur po tem, ko je izraelski premier Ehud Barak v nagovoru izraelskega parlamenta dejal, da obstaja možnost miru, so izraelski helikopterji napadli dve mesti na Zahodni obali in v Gazi. V mestu Rafah v Gazi so helikopterji z raketami napadli stavbo, ki pripada stranki Fatah palestinskega predsednika Arafata. Pri tem ni bilo večje škode ali ranjenih. Izraelci so napad označili za 'opozorilni'. Namestnik obrambnega ministra Ephraim Sneh je povedal, da je to odgovor na palestinski način gverilskega bojevanja.
Cyber vojna med Izraelci in Palestinci
31. 10. 2000 00.00
Domača stran izraelskega zunanjega ministrstva je utrpela koordiniran napad tisočev palestinskih hekerjev, zaradi česar je bil normalen dostop do strani onemogočen.
Koštunica jutri v Sarajevo
21. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se bo jutri na letališču v Sarajevo srečal s člani skupnega predsedstva BiH, so po poročanju agencije Tanjug danes sporočili iz urada novega predsednika ZRJ. Koštunica bo na kratko srečanje prispel s helikopterjem iz Trebinja v Republiki Srbski, kjer se bo udeležil verske slovesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov srbskega pesnika Jovana Dunčića.
Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
Soočenje kandidatov bo zanimivo
18. 09. 2000 00.00
Ob vseh soočenjih kandidatov, ki jih pripravlja naša televizija, bo najpomembnejše seveda tisto na sam dan volitev, 15. oktobra. In že pri pripravi kandidatnih list je kombinatorika strankarskih štabov poskrbela, da bo na volilno nedeljo nekaj zelo zanimivih merjenj moči. Najbolj vroče bo zagotovo v Ljubljani, politični sladokusci pa bodo denimo uživali na Viču, kjer se bodo spopadli bivši premier Janez Drnovšek, direktorica vladnega urada za informiranje Alenka Paulin, bivši predsedniški kandidat Marjan Cerar in - ker bo združena ljudska stranka kandidatne liste potrjevala šele jutri - najverjetneje poslanec Izidor Rejc. V središču prestolnice bodo moči merili Janez Drnovšek, Polonca Dobrajc in Miran Potrč. Zanimivejši ljubljanski obračun bo še med pravosodno ministrico Barbaro Brezigar in bivšim notranjim ministrom Borutom Šukljetom. Ali pa med predsednikom sveta liberalne demokracije Pavletom Gantarjem in podpredsednikom socialdemokratov Milanom Zverom.
Na obzorju nova zalivska vojna?
17. 09. 2000 00.00
Irak je danes znova obtožil Kuvajt, da na naftnih poljih ob meji med državama krade nafto, in sicer dnevno več kot 300.000 sodčkov nafte. Kuvajtski obrambni minister Salem al-Sabah je danes že opozoril Irak, da bo drago plačal morebitni novi poskus izvedbe "vojne norosti" proti Kuvajtu. Dodal je, da so sedanje razmere drugačne od tistih leta 1990 in da je Kuvajt uvedel ustrezne varnostne ukrepe.
Cankarjada na Vrhniki
07. 09. 2000 00.00
Klub vrhniških študentov in vrhniški Dejmo Stisn Teater prirejata vsakoletni mednarodni gledališki festival Cankarjada. Peta Cankarjada se bo godila od četrtka, 14., do sobote, 16. septembra 2000, na različnih prizoriščih na Vrhniki. Selektor Mare Bulc je izbral štiri predstave iz letošnje produkcije "nekaterih najprepoznavnejših alternativnih gledališč Slovenije". Cankarjade 2000 se bodo poleg tujih gostov - Akademsko pozorište Art Club, Let 3 - udeležili gledališka skupina Bube, Dejmo Stisnt Teater, gledališče Torpedo in Teater Gromki. Domači in tuji izvajalci se bodo predstavili v Cankarjevem domu na Vrhniki, klubu Zakon in na Sodnijskem trgu. Vse Cankarjade doslej so bile zasnovane kot vsakoletne pregledne prireditve, na katerih so se predstavila najperspektivnejša mlada slovenska alternativna gledališča s svojim tekočim sporedom. Namen festivala je tako imenovano gledališko off-sceno predstaviti večjemu številu gledalcev oz. poslušalcev. Mednarodnega gledališkega festivala Cankarjada 2000 se bodo udeležili tudi gostje iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Iz Sarajeva prihaja Akademsko pozorište Art Club z uprizoritvijo črne komedije Vojna v tretjem nadstropju (Rat na trečem katu)
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Po 50-letni ločitvi 200 ljudi iz obeh Korej obiskalo sorodnike
16. 08. 2000 00.00
Po več desetletni ločitvi se je 200 ljudi iz obeh Korej danes znova srečalo s svojimi sorodniki in družinami. V južnokorejsko prestolnico Seul je z letalom najprej prispelo 100 Severnokorejcev, potem pa je z istim letalom v Pjongjang poletela še južnokorejska delegacija. Dogovor o izmenjavi sta v luči normalizacije odnosov med državama dosegla voditelja Korej na junijskem srečanju v Pjongjangu. Polet iz Pjongjanga do Seula traja manj kot uro, vendar so prvi potniki na to potovanje čakali kar 50 let. Tako je nek Severnokorejec po dolgih letih ponovno srečal svojega očeta. 200 srečnih izbrancev iz obeh držav, ki so jih za zgodovinsko izmenjavo posebej izbrali, še ni smelo obiskati sorodnikov na njihovih domovih. Kljub temu je bilo dolgo pričakovano snidenje polno čustev in vzhičenosti. V 50 let trajajoči hladni vojni med Korejama so bili vsakršni kontakti med prebivalci obeh držav prepovedani. Tako so mnoge družine ostale na dveh različnih bregovih. Po nekaterih podatkih na snidenje s svojimi sorodniki samo v Južni Koreji čaka več kot 7 milijonov ljudi.
Karitas Koper pomaga bosanskim kolegom
04. 08. 2000 14.14
Predstavniki Škofijske karitas (ŠK) Koper so v začetku tega meseca obiskali Banja Luko, kjer so si ogledali, kako je bil porabljen denar, ki so ga za ŠK Banja Luka zbrali v akciji ''Streha nad glavo'', ki poteka od leta 1996. S prostovoljnimi prispevki so doslej zbrali dvanajst milijonov tolarjev pomoči za ljudi, ki jih je prizadela vojna, so sporočili iz ŠK Koper.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
ZRJ Črni gori ne priznava pravice do nadzora meja
29. 07. 2000 20.50
Poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice poudarja, da notranje ministrstvo Črne gore nima nobenih pooblastil pri nadzoru nekaterih meja ZR Jugoslavije, še zlasti morskih in na Skadrskem jezeru. Te meje so pod pristojnostjo jugoslovanske vojne mornarice, je navedeno v sporočilu, ki ga je danes objavila jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Vojna mornarica ZRJ v sporočilu navaja, da črnogorski policiji vnovič ponuja sodelovanje pri nadzoru meja na morju, na Skadrskem jezeru in na reki Bojani, vendar pa naj bi črnogorsko notranje ministrstvo to ponudbo zavrnilo.
Liam Neeson trčil v srno
15. 07. 2000 10.38
Irski igralec Liam Neeson se je s svojim motorjem znamke Harley Davidson vozil po cestah blizu New Yorka in trčil v srno, ki je nenadoma stekla čez cesto. Neeson (48) si je v nesreči poškodoval hrbet in je trenutno v bolnišnici v Connecticutu.
Ruska mafija ustrelila direktorja
10. 07. 2000 15.43
V Jekaterinburgu so neznanci davi ustrelili generalnega direktorja največjega ruskega podjetja za strojegradnjo Uralmaš Olega Belonenka, ki je kasneje v bolnišnici podlegel zaradi hudih poškod glave. Za posledicami strelnih ran je umrl tudi Belonenkov voznik. Napad se je zgodil, ko so neznanci z brozstrelko streljali na Belonenkovo vozilo. Delniška družba Uralmaš z več desettisoč zaposlenimi je največji industrijski objekt na Uralu. Podjetje so ustanovili še v času nekdanje Sovjetske zveze. Nekoč a so tam proizvajali tanke, sedaj pa se med drugim ukvarjajo z izdelavo opreme za rudnike. Letno izdelajo tudi 400.000 ton jekla. Podjetje so v preteklih letih deloma privatizirali. S prestrukturiranjem proizvodnje v civilne namene je podjetje poskušalo ostati konkurenčno na svetovnem trgu. Belonenko je bil generalni direktor od decembra dalje, z imenovanje na ta položaj pa je postal eden izmed najvplivnejših ruskih podjetnikov. S privatizacijo nekdanjih industrijskih obratov in podjetij za izdelavo orožja se je na Uralu razvnela prava vojna za to, kdo bo zasedel vodilne položaje. Jekaterinburg velja za enega izmed središč ruske mafije.
Zaskrbljeni Rusi
06. 07. 2000 20.05
Potem ko je Rusija sporočila, da je vojna v Čečeniji končana, je bilo v 49 napadih upornikov ubitih kar 98 pripadnikov ruskih sil. Zaradi zaskrbljujočih vesti iz Kavkaza je ruski predsednik Vladimir Putin v severni Osetiji obiskal poveljstvo ruskih čet za Čečenijo.
Konferenca Sindrom mejne črte
04. 07. 2000 13.38
Po burni uvodni novinarski konferenci, slavnostnem odprtju in okrogli mizi mednarodnih kustosov evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3 v zadnjih dneh junija bo pod okriljem te največje dvoletne prireditve letos na stari celini v Cankarjevem domu v Ljubljani v petek in soboto, 7. in 8. julija, potekala še mednarodna konferenca z naslovom Sindrom mejne črte (Borderline Syndrome), kakor si jo je zamislila Renata Salecl.
Vrhovno sodišče ZDA potrdilo pravico do splava
29. 06. 2000 22.36
Vrhovno sodišče ZDA je v sredo s tesno odločitvijo 5:4 zanikalo pravico posameznim zveznim državam, da prepovedo določene vrste posegov za umetno prekinitev nosečnosti. Vrhovno sodišče je kot neustavnega razglasilo zakon zvezne države Nebraske, ki prepoveduje poseg ''splav ob delnem porodu'', ki v ZDA dviga veliko prahu, ker se uporablja v poznih obdobjih nosečnosti. S tem je hkrati razveljavilo vse zakone v zvezi s prepovedmi določenih vrst splavov v 30 zveznih državah in pomagalo predsedniku Billu Clitnonu, ki je doslej že dvakrat dal veto na poskuse republikanskega kongresa, da na zvezni ravni prepove splav ob delnem porodu (Partial Birth Abortion).
Vojna v Čečeniji končana?
25. 06. 2000 20.50
Vojna v Čečeniji je končana, je danes izjavil poveljnik ruskih sil na Severu Kavkaza, general Genadij Trošev. Ob tem je poudaril, da v republiki potekajo le posebne operacije za uničenje preostalih skupin upornikov in da lahko sedaj ruski vojaki odidejo iz republike ter prepustijo prostor silam notranjega ministrstva in policije.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Deveta obletnica samostojne države
24. 06. 2000 21.19
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, so in še bodo po vsej Sloveniji potekale številne prireditve ob deveti obletnici samostojne države. Osrednja državna prireditev bo drevi na Trgu republike v Ljubljani, kjer bosta slavnostna govornika predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Andrej Bajuk. V počastitev državnega praznika pa se bo na slavnostni seji drevi sešel tudi državni zbor, slavnostni govornik bo predsednik DZ Janez Podobnik. Tradicionalna srečanja so pripravili tudi nekatere politične stranke, civilna in veteranska združenja.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
Državljanska vojna na Salomonovih otokih
07. 06. 2000 21.22
Po nedavnem vojaškem udaru na Salomonovih otokih je mednarodna skupnost upornike pozvala naj ustavijo spopade. Na največjem otoku Guadalcanal so namreč med paravojaškimi skupinami domačinov in priseljencev izbruhnili najhujši boji doslej.
Pomoč Kambodži
01. 06. 2000 19.43
Kambodža, ki jo je več let pretresala državljanska vojna in gospodarska kriza, bo od mednarodne skupnosti za prihodnje leto prejela finančno pomoč v višini 548 milijona dolarjev, kar je za 48 milijonov dolarjev več, kot je zaprosila Kambodža, je v Parizu pred dnevi sporočila Svetovna banka. V Parizu so odločitev za pomoč tej azijski državi pojasnili z dejstvom, da so gospodarske in politične reforme v Kambodži na dobri poti, odločnost kamboške vlade za uresničitev obljubljenih sprememb pa je jasno vidna.
Svetovna banka bo pomagala Kambodži
28. 05. 2000 20.42
Kambodža, ki jo je več let pretresala državljanska vojna in gospodarska kriza, bo od mednarodne skupnosti za prihodnje leto prejela finančno pomoč v višini 548 milijona dolarjev, kar je za 48 milijonov dolarjev več, kot je zaprosila Kambodža, je v Parizu pred dnevi sporočila Svetovna banka.