administracija
Bush za varovanje okolja
31. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom Nacionalnega parka Sekvoj v Kaliforniji izdal ukaz, da morajo rangerji nacionalnih parkov vsako leto opraviti temeljit pregled parka v njihovem skrbstvu ter izpostavil, da bo v naslednjih petih letih za vzdrževanje nacionalnih parkov namenil 5 milijard dolarjev. Busheva administracija je od vsega začetka izpostavljena kritikam, da jo skrbijo predvsem interesi naftnega lobija, na okolje pa se požvižga.
Powell obljubil podporo Afriki
24. 05. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je danes Afriki obljubil nadaljnjo podporo ZDA. Na prvi postojanki svoje petdnevne turneje po afriški celini, v prestolnici Malija Bamako, je Powell zagotovil, da administracija predsednika Georgea Busha Afrike v svoji zunanji politiki ne bo zapostavljala. Powell je tako omilil Busheve napovedi med predvolilno kampanjo, da Afriki ne namerava pripisovati nikakršne pomembnosti.
Višji zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA
20. 05. 2001 00.00
Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA je v marcu po podatkih ministrstva za trgovino znašal 31,2 milijarde dolarjev, kar je 16,1 odstotka več kot mesec poprej in hkrati pomeni najvišji enomesečni skok v zgodovini. Ekonomisti menijo, da bo tako velik porast primanjkljaja potegnil za sabo zmanjšanje predvidene gospodarske rasti v letošnjem prvem četrtletju.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
Powell pripravljen na dialog
04. 05. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v pogovoru za ruske medije dejal, da je po številnih zapletih v ameriško-ruskih odnosih Washington pripravljen na pogovore z Moskvo. "ZDA so za dialog z Rusijo o strateških vprašanjih, vključno z vprašanjem protiraketne obrambe," je zatrdil Powell.
ZDA zavračajo Kjotski protokol
22. 04. 2001 00.00
V New Yorku so se, na prvem sestanku po propadu novembrskega vrha o klimatskih spremembah v Haagu, zbrali ministri za okolje iz vsega sveta. Medtem ko se je več kot 40 predstavnikov držav izreklo za obvezno zmanjšanje emisij škodljivih snovi, so Združene države Amerike vztrajale, da bi spoštovanje dogovora iz Kyota preveč škodilo ameriškemu gospodarstvu, ki je največji svetovni onesnaževalec okolja. Administracija predsednika Busha namreč zagovarja prostovoljno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
40 let kubanske revolucije
17. 04. 2001 00.00
Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije in spodletelo ameriško invazijo v Prašičjem zalivu. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh zvrstila številna praznovanja.
Napredek pri reševanju spora
07. 04. 2001 00.00
Ameriška administracija in kitajska vlada sta po poročilih iz Bele hiše napredovali pri oblikovanju skupne komisije, ki naj bi razrešila spor glede ameriškega vohunskega letala in 24 članov posadke, ki so morali v nedeljo po trčenju s kitajskim lovskim letalom zasilno pristati na kitajskem otoku Hainan.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije
30. 03. 2001 00.00
Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami
Se pripravlja aretacija na Miloševića?
30. 03. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Socialistične stranke Srbije (SPS) v srbskem parlamentu Branislav Ivković je danes na zasedanju srbskega parlamenta sporočil, da so pred hišo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića v beograjski mestni četrti Dedinje enote srbske policije. Po besedah poslanca nekega SPS naj bi policisti nameravali aretirati Miloševića. Poslanci SPS so zapustili srbski parlament in se napotili k Miloševićevi hiši. Pred njo naj bi bila poleg policijskih avtomobilov tudi vozila prve pomoči. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN pa je policija zaprla celotno območje.
Hudi spopadi v Groznem
27. 03. 2001 00.00
Med čečenskimi uporniki in ruskimi vojaki se je v noči na torek vnel hud spopad za prevzem nadzora nad železniško postajo v Groznem. To je bil najhujši spopad med stranema v mestu v zadnjem letu. Kot je sporočila ruska policija, je več deset čečenskih upornikov, oboroženih s strojnicami in protitankovskimi minometi, v noči na torek skušalo zasesti železniško postajo. Ruske enote so odgovorile na napad in zahtevale okrepitve. Spopad je trajal eno uro, je poročala tiskovna agencija Itar-Tass.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Rusija obsoja srečanje ZDA s Čečeni
27. 03. 2001 00.00
Rusija je označila za "nemoralno" srečanje med visokim ameriškim vojaškim predstavnikom in poslancem uporne čečenske vlade. Do srečanja je prišlo dva dni po bombnih eksplozijah, v katerih je umrlo 23 ljudi, po mnenju Kremlja pa so jih zakrivili upornike, še posebej pa med zaostritvijo z vohunskimi zgodbami in izgnanimi diplomati. Ilias Ahmadov, zunanji minister separatističnega vodstva se je srečal z ameriškim posebnim svetovalcem za nove neodvisne države Johnom Beyrlejem.
Makedonska vojska uporabila helikopterje
25. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija sta v noči na nedeljo nadaljevali z obstreljevanjem položajev albanskih skrajnežev v okolici Tetova, prvič pa je makedonska vojska uporabila tudi helikopterje vrste Mi-24, ki so v petek prispeli iz Ukrajine. Na albanske položaje so helikopterji izstrelili več raket, akcijo pa so izvedli med hudimi napadi albanskih skrajnežev. Albanci so poskušali zadeti helikopterje, ki so zaščiteni pred streli protiletalske obrambe. Helikopterji Mi-24 spadajo med najbolj dovršene borbeno-transportne helikopterje na svetu.
Ofenziva makedonske vojske
25. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska je potrdila, da so makedonske varnostne sile začele ofenzivo proti albanskim skrajnežem na pobočjih Šar planine v okolici Tetova. Makedonske sile s topovi silovito obstreljujejo položaje albanskih skrajnežev na pobočjih ob robu mesta, poročajo pa tudi o vojaških premikih oklepnih vozil in vojakov z raketometi. Ena granata je eksplodirala pred zgradbo Rdečega križa v središču Tetova, vendar žrtev k sreči ni bilo. Makedonska vojska uporablja dva helikopterja vrste Mi-24, ki spadata med najbolj dovršene borbeno-transportne helikopterje na svetu.
Rusija že izgnala štiri ameriške diplomate
23. 03. 2001 00.00
V povračilnem ukrepu proti ameriškemu izgonu približno 50 ruskih diplomatov je tudi Moskva danes štiri ameriške diplomate že razglasila za nezaželene osebe. Rusko zunanje ministrstvo je seznam nezaželenih že sporočilo odpravniku poslov na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi Johnu Ordwayu, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
ZDA izgnale 6 Rusov
22. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je včeraj obvestil ruskega ambasadorja Jurija Ušakova, da bodo ZDA danes tudi uradno ukazale izgon za šest ruskih diplomatov. Šesterica bo morala v 48 urah zapustiti državo. Ta razplet dogodkov je posledica aretacije vohuna v vrstah FBI-ja Roberta Hanssena pred mesecem dni. Omenjeni je obtožen vohunjenja za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo zadnjih petnajst let. Po besedah Powella pa naj bi izgon iz ZDA v prihodnosti dobilo še več Rusov, predvidoma 45. Izgnana šesterica diplomatov naj bi bila neposredno vpletena v sodelovanje s Hanssenom. Izgon preostalih diplomatov, ki bodo morali pospraviti kovčke do poletja, pa naj bi bil čisti povračilni ukrep, s čimer naj bi se število osebja na ruskem veleposlaništvu v Washingtonu izenačilo s številom osebja ameriškega veleposlaništva v Moskvi.
Za postopnost urejanja razmer na Bližnjem vzhodu
21. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Ariel Šaron sta se v torek na prvem medsebojnem srečanju, odkar sta letos nastopila položaj, načelno dogovorila za postopen pristop k reševanju izraelsko-palestinskih težav, pri čemer bodo ZDA bolj od daleč opazovale, kaj se bosta sprti strani dogovorili med seboj. "Moja administracija si bo prizadevala za položitev temeljev za mir in bo skupaj z bližnjevzhodnimi državami skušala dati miru priložnost. Miru ne bomo skušali vsiliti, ampak bomo skušali olajšati pot do miru," je dejal Bush. Šaron pa je poudaril, da je za Izrael na prvem mestu vprašanje varnosti, in šele ko bo ta zagotovljena, se je pripravljen pogajati o mirovnem sporazumu s Palestinci.
Greenspan razočaral borzne vlagatelje
21. 03. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne finančne ustanove Zveznih rezerv (FOMC) je po pričakovanju znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med sabo posojajo denar, za pol odstotne točke na pet odstotkov, kakor tudi diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, in sicer prav tako za pol odstotka na 4,5 odstotka. Znižanje obrestnih mer za samo pol odstotne točke je razočaralo Wall Street, ki je stavil na večjo stimulacijo potrtemu potrošniškemu zaupanju. Medtem ko so se borzni indeksi po krepkem padanju prejšnji teden v pričakovanju sestanka FOMC začeli dvigovati, pa je po objavi odločitve FOMC spet zavladalo malodušje.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
Umik Američanov iz BiH ni presenečenje
16. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je že včeraj poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
ZDA zmanjšujejo enote v BiH
15. 03. 2001 00.00
ZDA načrtujejo umik kakih 1000 mož, bojnih helikopterjev in oklepnih vozil iz Bosne in Hercegovine, s katerim bodo svojo vojaško navzočnost na tem območju zmanjšale za eno četrtino, je danes sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Paul Phillips. Ameriški veleposlanik pri zvezi NATO Sandy Vershbow je o tem zaveznike obvestil že 21. februarja, je še povedal Phillips. Zmanjšanje ameriške vojaške navzočnosti na Kosovu pa zaenkrat ni predvideno.
Nova veleposlanika ZDA v ZN in Veliki Britaniji
07. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je uradno nominiral upokojenega diplomata Johna Negroponteja na položaj veleposlanika ZDA v ZN. "John Negroponte bo med najpomembnejšimi člani zunanjepolitične ekipe v moji administraciji, pri čemer si bo prizadeval za uresničitev naše vizije ZN kot organizacije, ki se je sposobna soočati z izzivi 21. stoletja in obenem služiti interesom držav članic," je v izjavi zapisal Bush ter obenem obljubil, da bo njegova administracija pri izgradnji trdnih odnosov z ZN tesno sodelovala s kongresom. John Negroponte bo na položaju veleposlanika ZDA v ZN nasledil Richarda Holbrooka, ki se je sicer že pred časom umaknil s položaja.
Cheney zapustil bolnišnico
06. 03. 2001 00.00
Ameriškega podpredsednika Dicka Cheneya so danes izpustili iz bolnišnice George Washington v ameriški prestolnici, potem ko so mu zdravniki ponovno odmašili srčno arterijo. Zdravniki so zatrdili, da med preiskavami niso našli "nobenega dokaza", da bi 60-letni Cheney preživel že peti srčni napad. Cheneyeva predstavnica Mary Matalin je pojasnila, da bo podpredsednik okrevanje nadaljeval na svojem domu, z delom pa naj bi znova začel prihodnji teden.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Američani vohunili zaman
05. 03. 2001 00.00
Ameriški mediji poročajo, da je njihova vlada v 80. letih prejšnjega stoletja kopala predor pod sovjetskim veleposlaništvom v Washingtonu, da bi prisluškovala zaupnim pogovorom, oziroma vohunila za sovražnikom iz hladne vojne. Medtem ko so delavci rili pod sovjetsko ambasado, je administracija Ronalda Reagana izražala zgražanje in jezo nad razkritjem prisluškovalnih naprav v ameriški ambasadi v Moskvi. Novica o kopanju predora je prišla na dan v zvezi z zadnjo vohunsko afero, ko so zaradi suma, da je Rusom izdajal ameriške načrte, aretirali dolgoletnega agenta FBI Roberta Phillipa Hanssena. Več sto milijonov dolarjev porabljenih za ameriški projekt in spremljevalne dejavnosti pa je tako šlo v nič, saj se je Sovjetska zveza primerno zavarovala in prisluškujočim agentom "prodajala toplo vodo".
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Tudi Greenspan za zmanjševanje davkov
03. 03. 2001 00.00
Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je na petkovem zaslišanju pred odborom za proračun predstavniškega doma kongresa ponovno zatrdil, da je po njegovem mnenju denarja dovolj za zmanjševanje davkov in odplačevanje nacionalnega dolga. Greenspan je s tem znova razveselil republikance predsednika Georga Busha, ki zagovarjajo obsežno zmanjševanje davkov, in znova razočaral demokrate, ki Bushev davčni načrt razglašajo za neodgovornega. Greenspan je moral tokrat poslušati kritike, da je njegova politika zviševanja obrestnih mer lani in predlani morda prispevala k sedanjemu gospodarskemu zastoju.