akademija
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
13. 08. 1999 17.39
Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
SLS in SKD pripravljata slavnostno akademijo
13. 08. 1999 17.04
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle sta se danes dogovorila, da bo v organizaciji obeh strank 7. septembra letos v Ljudskem domu v Šentvidu pri Ljubljani slavnostna akademija, posvečena 130-letnici vižmarskega tabora.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Ameriška filmska akademija k sodelovanju povabila 75 držav
05. 08. 1999 15.36
Ameriška Akademija filmskih znanosti in umetnosti, ki vsako leto podeli nagrade Oskar, je povabila 75 držav, naj predlagajo svojega kandidata za najboljši tuji film. Prijave za kandidaturo morajo na akademijo prispeti do 1. novembra, Oskarje za leto 1999 pa bodo podelili 26. marca prihodnje leto. Filmi, ki se želijo potegovati v kategoriji za najboljši tuji film, morajo biti posneti v jeziku države, ki ne sme biti angleški. Filme morajo premierno prikazati v matični deželi, predvajati pa jih morajo vsaj en teden. Med kandidati za najboljši tuji film sta bili doslej največkrat predlagani Francija in Italija.
Počastitev 80-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji
30. 07. 1999 11.30
Osrednja državna počastitev 80-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji bo v nedeljo, 1. avgusta, v Murski Soboti, prav na dan, ko so pred 80 leti vprašanje Prekmurja obravnavali na pariški mirovni konferenci, so sporočili z vladnega urada za informiranje. Osrednjo počastitev je pripravil poseben organizacijski odbor mestne občine, slavnostno akademijo pa delovna skupnost samostojnih umetnikov Okroglina iz Murske Sobote.
Znanost kot integracijski faktor na kriznih območjih
19. 07. 1999 14.00
Na Inštitutu Gustav Stroesemann v Bonnu se je včeraj z govorom slovenskega ministra za znanost in tehnologijo Lojzeta Marinčka začela Evropska poletna akademija s podnaslovom Evropska unija - med vojno in mirom, ki jo organizira omenjeni inštitut v sodelovanju z Inštitutom za politične vede Univerze v Muenstru. Akademije, ki se bo zaključila 31. julija, se udeležuje 110 udeležencev iz 24 držav, med njimi tudi devet Slovencev, so sporočili z ministrstva za znanost in tehnologijo.
Ob dnevu državnosti
25. 06. 1999 21.22
Na ljubljanskih Žalah je predsednik republike Milan Kučan v spremstvu predstavnikov slovenske vojske in policije položil venec k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo. V desetdnevni vojni je na slovenski strani padlo 8 predstavnikov oboroženih sil, ubitih pa je bilo tudi 13 civilistov. Jugoslovanska ljudska armada je imela 39 žrtev.
Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru praznuje 40 let
18. 06. 1999 17.55
Ob 40. obletnici delovanja Ekonomsko-poslovne fakultete bo danes v Slovenskem norodnem gledališču Maribor potekala slavnostna akademija.
Slavnostna akademija ob 100-letnici rojstva dr. Antona Slodnjaka
11. 06. 1999 15.07
Ob 100-letnici rojstva slovenskega literarnega zgodovinarja in pisatelja akademika dr. Antona Slodnjaka (1899-1983) bo v nedeljo, 13. junija, ob 10. uri v prosvetnem domu v Juršincih v Slovenskih Goricah slavnostna akademija.
Izšel katalog Slovenija na poti h kakovosti - vrhunske blagovne znamke
26. 05. 1999 15.40
V zbirki Slovenija na poti h kakovosti je izšel že tretji katalog o blagovnih znamkah, ki tokrat predstavlja vrhunske blagovne znamke. Raziskave namreč kažejo, da le majhen delež slovenskih izvoznikov nastopa na tujih trgih pod lastno blagovno znamko in da izvor blaga Made in Slovenia ne kotira prav visoko, kljub temu pa je nekaj svetlih izjem, ki se uspešno uveljavljajo na tujih trgih in jih predstavljajo tudi v katalogu.
Virus Černobil prizadel tudi Moldavijo
02. 05. 1999 08.48
Nevarni računalniški virus Černobil, ki te dni pustoši po Aziji, je napadel tudi na stotine računalnikov v Moldaviji, kjer je povzročil škodo v višini deset milijonov dolarjev, je sporočil tamkajšnji Narodni center za informatiko. Virus je preko interneta okužil računalnike in uničil njihove baze podatkov. Med ustanovami, katerih računalniki so bili povsem onesposobljeni, so Akademija ekonomskih znanosti ter Tehniška in Pedagoška fakulteta. Žrtve virusa, ki se je pojavil trinajst let po nesreči v černobilskem jedrskem reaktorju, so bili tudi računalniki moldavijskih bank in državnih podjetij.
Jutri osrednja državna akademija ob Dnevu upora proti okupatorju
26. 04. 1999 11.50
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo jutri zvečer osrednja državna akademija ob Dnevu upora proti okupatorju, ki jo pripravlja koordinacijski odbor vlade za izvedbo protokolarnih pravil. Slavnostni govornik bo akademik Boris Paternu, ki je pomemben del svojega znanstvenega dela posvetil raziskovanju umetniške ustvarjalnosti v času NOB, slovesnosti pa se bo udeležil tudi predsednik države Milan Kučan.
Trienale nemške fotografije v Hamburgu
23. 04. 1999 14.00
Z odprtjem razstave Med abstrakcijo in resničnostjo - fotografije 50. let se bo 24. maja v Hamburgu začelo Trienale fotografije, ki ga pripravlja Svobodna akademija umetnosti.
V začetku maja kriminalistični tečaj v organizaciji SEPA
21. 04. 1999 11.12
V Sloveniji bo prvi teden maja potekal kriminalistični tečaj, ki ga organizira Srednjeevropska policijska akademija (SEPA). Tečajniki se bodo od 3. do 7. maja v Ljubljani, Kopru in vadbeno-oskrbnem centru v Gotenici seznanjali z osnovami varnostnega sistema, nalogami in organizacijo policije, zlasti kriminalistične, značilnostmi kriminalitete, osnovami kazenskega materialnega in procesnega prava, zatiranjem organiziranega kriminala ipd. Strokovnjaki in predavatelji notranjega ministrstva, Visoke policijsko-varnostne šole, Urada za preprečevanje pranja denarja pri ministrstvu za finance in vrhovnega državnega tožilstva pa bodo udeležencem predstavili tudi delo nadzora in varovanja morske meje ter delo specialne in letalske enote.
Minister Senjur v Gradcu o poti Slovenije v EU
12. 04. 1999 12.05
Štajerska deželnoupravna akademija bo drevi v Gradcu pripravila okroglo mizo s temo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Osrednji govornik bo minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, ki bo udeležencem - vabljeni so predstavniki političnega in gospodarskega življenja, univerz in medijev - predstavil slovenska prizadevanja za vstop v EU.
Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
08. 04. 1999 17.57
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na današnji volilni skupščini izvolila vse tri kandidate. Ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in redni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti Matija Gogala je bil izvoljen za rednega člana SAZU, doktor matematike in redni profesor za matematično analizo na ljubljanski univerzi Franc Forstnerič za izrednega člana SAZU ter upokojeni redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo na agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu ter redni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti Milan Maceljski pa za dopisnega člana SAZU.
Handke napovedal vrnitev nagrade in izstop iz katoliške cerkve
07. 04. 1999 19.23
Avstrijski pisatelj Peter Handke je napovedal, da bo iz protesta proti zračnim napadom zveze NATO na ZRJ vrnil nemško nagrado za književnost iz leta 1973 in izstopil iz katoliške cerkve.
Zveza NATO znova napadla Beograd
04. 04. 1999 09.00
Zračni napadi zveze NATO na ZRJ se nadaljujejo. Letala in vodljivi izstrelki so ponoči uničili še dva mostova čez Donavo, eksplozije pa so znova odmevale tudi v Beogradu, kjer sta bili zadeti policijska akademija in toplarna. Obenem pa se na Kosovu nadaljuje etnično čiščenje, ki ga izvajajo varnostne sile ZRJ. Po podatkih humanitarnih organizacij je meje Kosova od začetka napadov prestopilo 300.000 beguncev.
V Beogradu zadeti policijska akademija in toplarna
04. 04. 1999 08.24
V nočnih napadih zveze NATO na Beograd sta bili zadeti tudi policijska akademija in toplarna, sta poročala srbska radio in televizija.
Nocoj v Cankarjevem domu podelitev viktorjev
27. 03. 1999 02.49
Na prireditvi, ki jo v CD prireja revija Stop, prenaša pa televizija POP, bodo nocoj ob 20:00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma razglasili najboljše in najbolj priljubljene osebnosti in oddaje v slovenskih medijih in popularni glasbi ter jim podelili priznanja - viktorje.
Ciklus sodobnega ruskega filma v Beogradu
27. 02. 1999 12.52
V Beogradu se bo v ponedeljek začel ciklus sodobnega ruskega filma. Organizatorji prireditve so beograjska Akademija umetnosti Bratov Karič, Ruski dom v Beogradu in Republiški zavod za mednarodno znanstveno, prosvetno in kulturno sodelovanje Srbije. Pomemben gost prireditve bo direktor Mosfilma iz Moskve Karen Šahnazarov, znan predvsem kot režiser filma z naslovom Dan polne lune, ki je minulo leto dobil glavno nagrado na mednarodnem festivalu na Paliču. Na programu so tudi najnovejši ruski filmi, med njimi Kadril Viktorja Titova in Pozdrav Čarlija trobentača v režiji Vladimirja Gramatikova.
Washingtonska Nacionalna galerija bogatejša za sto del
21. 02. 1999 13.13
Človekoljub Paul Mellon je zapustil doslej največje darilo washingtonski Nacionalni galeriji. Zapustil ji je 75 milijonov dolarjev vredno zbirko 100 umetniških del, v kateri so tudi slike Vincenta van Gogha, Clauda Moneta in Winslowa Homerja. Mellon je tudi zapustil 75 milijonov dolarjev in več kot 130 slik Centru britanske umetnosti na Univerzi Yale, ki ga je ustanovil sam. Darila v vrednosti po pet milijonov dolarjev je zapustil še Clare College v Cambridgeu in londonski Kraljevi akademija umetnosti.
Nagrajenci z zlato ptico za leto 1998
19. 01. 1999 09.21
Predsednica žirije za podelitev nagrad zlata ptica Majda Hostnik je danes predstavila pet letošnjih nagrajencev, ilustratorko Suzano Bricelj, fotografa Tomaža Gregoriča, altistko Mirjam Kalin, gledališko igralko Janjo Majzelj in plesalca Igorja Sviderskega. Zlate ptice - denarni del nagrade je nekaj prek 100.000 tolarjev - jim bodo podelili v četrtek, 21. januarja zvečer, v ljubljanskem klubu Central.
Razkrivajoča navzočnost telesa v Mestni galeriji
12. 01. 1999 18.35
Včeraj so v Mestni galeriji odprli razstavo Razkrivajoča navzočnost telesa. S to razstavo se Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani (ALU) prvič predstavlja z risbo, ki je temelj njene programske dejavnosti.
Režiserka Muratova dobitnica letošnje umetniške nagrade
07. 01. 1999 10.18
Režiserka romunskega rodu Kira Muratova bo prejela letošnjo umetniško nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Akademija umetnosti Berlin-Brandenburga, so včeraj sporočili v Berlinu. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 30.000 mark, tradicionalno podeljujejo 18. marca v spomin na Pomlad narodov, ki se je leta 1848 začela v Berlinu. Kira Muratova je med drugim posnela film Astenični sindrom, ki je leta 1990 prejel srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Njen prvi dolgometražec Naš vsakdanji kruh iz leta 1964 je kritičen pogled na kolhoze. Njena filma Kratka srečanja (1967) in Dolga poslavljanja (1971), sta portreta dveh žensk. V Sovjetski zvezi sta bila dolgo časa prepovedana. Režiserka, ki se je leta 1934 rodila v Sorokiju v današnji Moldaviji oziroma nekdanji Romuniji, od leta 1961 živi v Odesi v Ukrajini. Umetniško nagrado omenjene nemške akademije so v prejšnjih letih med drugim podelili italijanskemu arhitektu Renzu Pianu in francoskemu skladatelju Pierru Boulezu.
286 filmov v tekmi za oskarje
06. 01. 1999 11.37
Po odločitvi Ameriške akademije za filmsko umetnost 286 celovečernih filmov izpolnjuje pogoje, da se lahko uvrstijo v tekmovanje za nagrade oskar za najboljše filme v letu 1998, ki jih bodo 21. marca letos v Los Angelesu podelili že 71. po vrsti.
Multimedialna razstava v galeriji Kapelica
19. 12. 1998 10.55
V galeriji <a href=http://www.kapelica.org/enter.html target=_blank>Kapelica</a> na Kersnikovi je na ogled multimedialna razstava <B>Med bližnjiki in sorodniki </B>avtorjev <B>Marka Kovačiča, Žige Koritnika </B>in <B>Mihe Krivica</B>. Ustvarjalci so se poleti l. 1997 udeležili strokovne ekskurzije na Kitajsko, ki jo je vodil letos preminuli profesor na Filozofski fakulteti Iztok Saksida, ki mu je razstava tudi posvečena. Kitajska akademija znanosti je slovenski odpravi omogočila ogled in fotografiranje krajev, ki so zahodnjakom večinoma nedostopni.
Podelitev evropskih filmskih nagrad
05. 12. 1998 09.55
V londonskem gledališču Old Vic je sinoči Evropska filmska akademija podelila evropske filmske nagrade.
Osrednja slovesnost ob 60-letnici SAZU
26. 11. 1998 11.45
V ljubljanski Drami je bila dopoldne osrednja slovesnost ob 60-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slavnostni govornik je bil njen predsednik prof. dr. France Bernik. Poudaril je, da je Akademija od ustanovitve do danes preživela različne vladavine in politične sisteme, prešla več razvojnih stopenj, vendar pomeni v njenem obstoju najbolj radikalno prelomnico leto 1991, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. V primerjavi z obdobjem pred tem deluje danes Akademija v razmerah drugačne znanstvene in kulturne politike, uživa spoštovanje države in ugled v javnosti. Zakon iz leta 1994 ji zagotavlja avtonomijo, svobodo demokratičnega ravnanja in posvečanje glavnemu namenu, to pa je spodbujanje, negovanje in pospeševanje znanosti in umetnosti.