ana-marija ficko
Slovenci pojemo največ 'prepovedanih sadežev'
25. 09. 2025 09.00
V starih kulturah je bilo simbol plodnosti, na svetopisemskem drevesu spoznanja je postalo prepovedan sadež, kot simbol znanja oziroma gravitacijskega spoznanja je jabolko padlo na glavo Isaacu Newtnu, s srednjim vekom pa postalo simbol greha in skušnjave. Jabolko je eden najbolj priljubljenih sadežev širom sveta in tudi Slovenci smo eni tistih, ki pojemo največ tega sadja. A za nas so jabolka več kot sadež. So del slovenske tradicije, zdravja in kulinarične ustvarjalnosti.
Ko odkriješ, da imaš lahko čudežne roke
18. 09. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si na primer sami znali popraviti dežnik, si stkati blago za obleko, oblikovati lastno glineno posodo ali pa zlat prstan? V Ljubljani še vedno živijo rokodelski mojstri, ki opravljajo obrti, za katere mnogi mislijo, da so že izumrle. Te obrti so del kulturne dediščine in so še vedno žive v mestnem središču. In tudi navadni smrtniki imajo možnost, da te mojstre obiščejo ter se preizkusijo celo v vlogi vajencev. Ker mi že nekaj časa nagaja moj najljubši dežnik, deževni dnevi pa šele prihajajo, sem jasno zavila k dežnikarici, obledeli prstan odnesla k zlatarju in si pri lončarki ustvarila skledico za spomine. In kaj je bilo pri tem najbolj vredno? Da se mi je zdelo, da se mi je ta dan življenje res obrnilo Na bolje. Ugotovila sem, da je ustvarjalno delo z rokami ne le hrana za možgane, ampak tudi za srce.
Kjer se grozdje spreminja v pijačo bogov
11. 09. 2025 11.33
Zakaj bi vendar hiteli in trgali že sredi avgusta? Saj vendar ne želimo kislega vina! Tako bi vinogradniki zmajevali z glavami nekoč, zadnja leta pa so zgodnje trgatve sredi avgusta skorajda stalnica. Tudi letos, predvsem na Primorskem, grozdne jagode kar pokajo od sladkobe. Na butični kmetiji na Manžanu blizu Kopra, pri Butulovih, pa te dni pokajo tudi od ponosa. Ker so pod streho spravili vse grozdne jagode in nedavno od enega najbolj prepoznavnih italijanskih vinskih vodnikov dobili še prestižno priznanje. Vas mika, da bi jih obiskali? Ni problema! Butulovi namreč slovijo po tem, da medse sprejmejo prav vsakogar, če le ima veselje do dela, druženja, dobre hrane in pijače ter narave. Jaz sem se našla v prav vsaki od naštetih točk.
Zaradi neurejene frizure dobila kazen
04. 09. 2025 06.13
Se še spomnite svojih šolskih dni? Morda celo še računanja na abakus, pa nošenja pionirskih čepic, prvih računalnikov, tablic? Nekoč je bila šola privilegij, danes pa nam je obvezno šolanje, ki se je s treh let povprečnega šolanja pred dobrimi sto leti premaknilo na 14, samoumevno. Za povrh danes vemo, da nas učenje ščiti tudi pred staranjem. Da je šola zakon, vedo tudi v Slovenskem šolskem muzeju, kjer že več kot 125 let skrbijo za slovensko šolsko dediščino. V njem človek kaj hitro spozna, da smo Slovenci res lahko ponosni na svojo sled, ki smo jo pustili v šolstvu širom Evrope. In kaj je tisto še posebej izjemno doživetje, ki ga lahko obiskovalci doživijo v muzeju? Živa ura zgodovine. Naj bo v rimski tuniki ali togi, v predpasničku, gledajoč učiteljevo žezlo (šibo), ali pa v telovadnem dresu Sokolskega društva.
V divjino: Ko ti preživetje podari stik s samim seboj
21. 06. 2025 09.35
Če zaprete oči in si predstavljate, da vas nekdo odpelje globoko v gozd in vas tam pusti brez hrane, vode, zavetja, bi znali preživeti? Gon po preživetju in tovrstna znanja smo si ljudje v svojo bit vgrajevali tisočletja, a na žalost danes, ko nam je vse na dosegu roke, ti ostajajo zakopani precej globoko. Tako zelo, da bi bil verjetno odgovor na zastavljeno vprašanje, ali bi znali preživeti, verjetno ne oziroma zelo težko. A za prebujenje ni treba veliko. Potrebni so le želja, volja in pomoč nekoga, ki do obisti pozna govorico narave. Jaz sem svojega guruja preživetja poiskala sredi dolenjskih gozdov. Moj namen je bil preprost: čim hitreje naučiti se osnov preživetja v naravi. A sem na koncu v divjini našla veliko več kot le to.
Ko krave odidejo na dopust
14. 06. 2025 07.00
Ko se izpod planin sredi noči zasliši zvonjenje, človek ve, da se bodo gorski pašniki kmalu ozaljšali s prijetnimi štirinožnimi obiskovalkami, ki bodo svoje menze v dolini za tri mesece zamenjale za večzvezdnične gorske restavracije. In prav ta konec tedna je na semaforju nove pašne sezone zagorela zelena luč. Njeni svetlobi je ekipa rubrike Na bolje sledila na najvišjo visokogorsko pašno planoto pri nas. In sicer v družbi navdušenih mladih pastirjev, ki pravijo, da planšarska tradicija pri njih še ne bo tako kmalu izumrla. Velika planina, prihajamo!
Prinaša nepogrešljiva zver Slovencem prestižno nagrado?
28. 05. 2025 21.01
Čeprav velja za samotarja, se rad druži, ko je za to čas, včasih celo z boljšo polovico podeli plen. Čeprav ga nekateri imenujejo morilski stroj, je lovec šibkejših in bolnih, zato pa tudi nepogrešljiv člen ekosistema. In medtem ko smo ga pred stoletjem iztrebili, se je okrepljen z novo krvjo vrnil. Zdaj se Slovenci lahko pohvalimo, da po naših gozdovih poleg 18 doseljenih risov hodi tudi več kot 30 njihovih potomcev, za uspešno izveden projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike iz petih evropskih držav, pa smo prejeli tudi nominacijo LIFE 2025, ki je ena najprestižnejših okoljevarstvenih nagrad. Nam bo uspelo zmagati? Z uspešno naseljenimi risi smo pravzaprav že.
Na obisku pri letečih farmacevtkah
22. 05. 2025 06.25
Njena zgodba se je začela že pred 40 milijoni let. Takrat je živela še samotarsko življenje. Potem pa je po desetih milijonih let ugotovila, da je ključ do uspeha povezovanje. In danes lahko na njen račun živi tudi človek. Čebele so za človeka življenjskega pomena, ne le ker so t. i. leteči farmacevti, saj naj bi njihovi izdelki pomagali pri več kot 500 zdravstvenih težavah, ampak tudi zato, ker so pomembni opraševalci. Ker brez čebel ni rastlin, ni hrane in posledično ni tudi človeka. Se ljudje tega dovolj zavedamo?
Skrivnostni prebivalci Ljubljanskega barja
15. 05. 2025 08.16
Če bi se lahko usedli v časovni stroj, bi si upali oditi 6600 let v preteklost? In sicer na Ljubljansko barje? Videli bi, da je bilo življenje takrat precej manj divje, kot si ga morda predstavljamo. Takrat je Ljubljansko barje prekrivalo veliko jezero, ob njem pa so živeli koliščarji, skrivnostno ljudstvo, za katerega ni čisto jasno, od kod je prišlo in kam je odšlo. Pred dvema letoma pa so se ponovno vrnili. Pa čeprav v prenesenem pomenu, in sicer v obliki koliščarskega naselja v naravni velikosti, ki ga je vredno obiskati tudi zato, ker lahko človek ob sprehodu po barju, če le odpre oči in ušesa, prisostvuje pravim koncertnim ptičjim arijam, tudi tistih ptic, ki so lani odšle na prezimovanje, pa so se prav v teh tednih že vrnile.
Moderni prisluškovalci narave
08. 05. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si lahko velik del hrane pridelali sami in za to niti ne bi porabili veliko časa in energije? Pridelava hrane ni nujno le trdo delo, je naraven ples z naravo, v katerem postanemo ljudje potrpežljivi opazovalci in skrbni nabiralci. Tako meni skupina prav posebnih strokovnjakov, nekakšnih modernih šepetalcev ali pa bolje kar prisluškovalcev narave, ki ljudem pomagajo do lastnih vrtičkov in trajnostnih nasadov. In ti niso le način pridelave hrane, ampak so živi ekosistemi, ki združujejo rastline, tla in ljudi v popolnem sožitju.
Kovač, ki z milino ustvarja ostrino
01. 05. 2025 09.15
Bi imeli službo, zaradi katere se počutite kot da je vsak dan praznik dela? Obiskali smo enega takšnih srečnežev, njegova posebnost pa je, da zna z milino ustvarjati ostrino. In za njo se ozira marsikateri kuharski entuziast in profesionalni chef. Srečni stvaritelj je Timotej Kruška, učitelj smučanja, kaskader in večni ljubitelj borilnih veščin, ki je prisilno postal kovaški samouk, ker je želel skovati lasten meč, potem pa postal nožarski mojster, pustil zanesljivo službo in začel živeti svoje sanje.
Rudnik, kjer rastejo najhitrejši kapniki
24. 04. 2025 07.47
Veste, da imamo nedaleč od prestolnice v osrčju Slovenije kraj z najbolj raznolikimi minerali v Evropi, kjer kapniki rastejo tudi 1000-krat hitreje kot drugod in kjer na enem od področij raste več kot 2000 različnih rastlinskih vrst? Morda pa je čas, da se v prihajajočih prostih dneh odpravite na izlet proti Litiji.
Zgodba o najlepših pisanicah in najboljši potici
17. 04. 2025 10.23
Bi pred velikonočnimi prazniki obiskali deželo, kjer kokoši nosijo rdeče-črna jajca in vas, kjer gospodinje iz obilice miru, toplote in časa pečejo odlične potice? Velika noč je največji krščanski praznik, a tudi tisti, ki niso verni, se pogosto veselijo obredov, vonja po potici in pirhov ter družinskega vzdušja. Razmišljala sem, da bi letos tudi jaz velikonočne dobrote pripravila malce drugače kot običajno. Iskala sem ideje, našla pa mir.
Soba pobega, ki nima sten, ne oken ne vrat
20. 03. 2025 09.49
Gozd marsikomu predstavlja odmik od vsakodnevnih skrbi. Nedaleč od centra naše prestolnice pa se vanj lahko odmaknete na malce drugačen način. Da se v njem igrate. In sicer z reševanjem ugank.
Dobrodelni advent: namesto da vsak dan prejmemo darilo, ga podarimo
19. 12. 2024 07.00
Praznični čas je čas druženja in topline. A za marsikoga bolj kot osvoboditev od vsega težkega predstavlja nasprotno, bolj breme. Še posebej za tiste, ki trpijo v stiskah in pomanjkanju. Prav zato so se nekateri v tem času odločili, da bodo pomagali z dobrodelnim adventnim koledarjem, ki deluje po preprostem, a srčnem načelu – namesto da vsak dan prejmemo darilo, ga sami podarimo.
Ideja za izlet: skrivna stopnišča, skrivni rovi in celo skrivna knjižnica
23. 08. 2024 16.06
Imate radi skrivnosti? V tokratnem prispevku vam jih bomo razkrili kar nekaj. Obiskali smo nekdanji rudnik svinca in srebra nad Laškim, iz katerega obiskovalci čudežno ne najdejo poti ven, v dolini Gračnice, kjer kraljuje kartuzija, pa smo se splazili v skrivne prehode in knjižnico, kjer se zvedavost lahko plača tudi s smrtjo. Ste vedeli, da se je prav za temi zidovi nekoč pletla tudi romantična zgodba slovenskih Romea in Julije in da je slednja morda prav tu v Jurkloštru našla svoj zadnji počitek?
Del verige dobrih ljudi tudi čudodelka, ki letno speče več kot 500 potic
20. 12. 2023 19.21
Praznično vzdušje vedno spremlja tudi vonj po dobrotah. In ob bližajočem se božiču je najizrazitejši vonj prav gotovo vonj po potici, ki ne bi smela manjkati na nobeni slovenski praznični mizi. A na žalost se to vseeno dogaja, ker si je nekatere družine ne morejo privoščiti. V Vili Šumica v Kranjski Gori, kjer med počitnicami na svoje skrbi pozabijo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, te tradicionalne in okusne slovenske dobrote nikoli ne zmanjka. Kuharska čudodelka – kuharica Helena – vsako leto sama speče več kot 500 potic.
Kam je šel milijon in pol evrov, ki ga je zbrala Veriga dobrih ljudi?
13. 12. 2023 19.12
Za tiste, ki so jih prizadele uničujoče poplave, je Veriga dobrih ljudi zbrala 1,5 milijona evra. S tem denarjem so si številne družine vsaj za silo že uredile svoje domove, a marsikdo je še daleč od stanja, vrednega človeka. Je denar prišel v prave roke?
Informativna jesen na Pro Plusu: 70 minut več vsebin na teden
04. 09. 2023 12.16
4. september je pomemben za uredništvi informativnega programa Pro Plus. Tako oddaja Svet na Kanalu A kot oddaje 24UR na POP TV z današnjim dnem prihajajo osvežene in nadgrajene.
Vse več nesreč pri adrenalinskih športih na vodi
14. 08. 2011 19.06
Lani so na Centru za obveščanje prejeli 171 klicev zaradi nesreč pri športnih aktivnostih. Četrtina jih je povezana z dejavnostmi na vodi, letos pa je teh nesreč še več. Bi morali poostriti zakone?
'Gospod, bi blo kaj drobiža?'
13. 08. 2011 18.47
Zaradi ekonomske krize je vse več ljudi pahnjenih v revščino, z njo pa narašča tudi število beračev. Policija ugotavlja, da pri nas narašča tudi število vsiljivih beračev, tistih, ki hodijo za mimoidočimi, jih vlečejo za oblačila in celo zmerjajo.
IDEJE ZA LEPŠI SVET: Mladost in modrost se vzajemno osrečujeta
06. 08. 2011 18.17
Nuša Tojnko je že kot 15-letno dekle večino svojega prostega časa posvetila pomoči ostarelim. Če bi se ljudje zavedali, kako pomembno je sobivanje generacij, bi bili srečnejši, pravi Nuša.
Črn odsek na štajerski avtocesti
31. 07. 2011 17.58
Na štajerski avtocesti, od Vranskega do Slovenske Bistrice, se je letos zgodilo že 30 prometnih nesreč, lani jih je bilo toliko v celem letu. Samo v zadnjih dveh tednih se jih je na odseku Trojane–Tepanje zgodilo 16.
Po prehitevalnem pasu se prehiteva
28. 07. 2011 18.51
Marsikateri voznik se ne zaveda, da s prepočasno vožnjo po prehitevalnem pasu in s tem, da se ne umakne hitrejšim vozilom, ogroža tako sebe kot ostale voznike. Policisti pa vas lahko tudi oglobijo.
Zaskrbljeni starši slovenskih otrok na Švedskem
25. 07. 2011 19.42
Zaradi tragedije na Norveškem so na MZZ prejeli več klicev zaskrbljenih staršev skavtov in tabornikov, ki so na Švedskem, v kraju nekaj 100 km od Osla. A pristojni zatrjujejo, da so otroci varni.
IDEJE ZA LEPŠI SVET: Inovativna kolesa za lajšanje prisilne drže
20. 07. 2011 19.52
Goran Leban je razvil inovativno kolo, ki kolesarjem olajša prisilno držo na kolesu. Leban je sicer razvil že vrsto pripomočkov, ki ljudem, tudi invalidom, vsak dan lepšajo življenje.
Z močno željo in vztrajnostjo do nemogočega
30. 06. 2011 18.11
Skupina slovenskih in srbskih gorskih reševalcev je nekdanjemu kolegu, ki ga je usodno zaznamoval ponesrečen padec s padalom, izpolnila željo, da kljub invalidnosti osvoji najvišji slovenski vrh.
Nevaren orjaški dežen
23. 06. 2011 20.01
Orjaški dežen je lahko visok dva metra ali več, krasijo pa ga zanimivi beli cvetovi, zaradi katerih si ga marsikdo zaželi kot okras na vrtu. A je vse prej kot nenevaren. Njegov sok povzroča burne alergije na koži, trajne brazgotine in celo slepoto.
Po miših slovensko vojsko napadajo še ptiči
20. 06. 2011 19.34
Potem ko so aprila miši na letališču Cerklje ob Krki pogrizle kable treh pilatusov, so se zdaj na pripadnike letalske enote spravili še ptiči. Med telovadbo je vojaka napadel ptič in ga tako ranil, da je potreboval zdravniško oskrbo.
Inštruktor potapljanja priklenjen na invalidski voziček
15. 06. 2011 19.30
Damjan Peklar je, kljub temu da je paraplegik, postal inštruktor potapljanja. Kljub hudi poškodbi hrbtenjače, ki ga je priklenila na invalidski voziček, je osvojil inštruktorsko kategorijo po standardih največje svetovne potapljaške zveze C.M.A.S.