antibiotikov
Novi sledovi antraksa v kongresu
25. 10. 2001 00.00
V ameriškem kongresu so sledove antraksa odkrili že v petem prostoru. Policija je sporočila, da so bakterijo našli tudi ob tovornem dvigalu v bližini pisarn senata.
Osmi primer antraksa v ZDA
20. 10. 2001 00.00
V ZDA so odkrili že osmi primer okužbe z bakterijo vraničnega prisada, okužil naj bi se uslužbenec pošte v New Jerseyu. V Zagrebu so zaradi sumljive pošiljke evakuirali redakcijo dnevnika Jutarnji list.
Najpomembnejša je pravočasna priprava na napad
15. 10. 2001 00.00
V svetu vse bolj narašča strah pred okužbo z antraksom. O možnostih napada z biološkim orožjem in pripravljenosti na njih v Sloveniji smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Petrovcem z Inštituta za mikrobiologijo.
Bakterija antraksa najverjetneje podtaknjena
09. 10. 2001 00.00
Z napredovanjem sodno-medicinskih preiskav se krepi sum, da bakterija vraničnega prisada do žrtev ni prišla po naravni poti.
Antraks in biološko orožje
15. 10. 2001 00.00
Primeri obolenj z vraničnim prisadom v ZDA begajo ljudi po svetu. Gost nocojšnje klepetalnice dr.Miroslav Petrovec bo odgovarjal na vprašanja o nevarnostih okužbe in o biološkem orožju nasploh.
Bush spremenil taktiko napada
02. 10. 2001 00.00
Predsednik Bush naj bi se odpovedal obsežnemu bombardiranju Afganistana in se raje odločil za akcijo z uporabo posebnih enot. Generalna skupščina Združenih narodov pa je začela razpravo o terorizmu.
Proizvodnja amoksiklava ustrezna
26. 06. 2001 00.00
Farmacevtska družba Lek je prejela potrdilo angleške inšpekcije Medical Control Agency (MCA) o ustreznosti proizvodnje na Prevaljah, kjer Lek izdeluje antibiotik amoksiklav. Prejeta avtorizacija pomeni izpolnitev enega od ključnih pogojev za Lekov vstop na angleški trg antibiotikov. Naslednji korak za dokončen vstop Leka na angleški trg sta registracija zdravila in dogovor o trženju z angleškim partnerjem, so sporočili iz Leka.
Antibiotiki niso vedno rešitev
29. 05. 2001 00.00
Starši pogosto pritiskajo na zdravnike, naj otroku predpišejo kakšen antibiotik, čeprav je mogoče z njim uspešno zdraviti le bakterijske ne pa tudi virusnih okužb, kamor sodi večina otroških bolezni. "Žal se pogosto dogaja, da starši po nekaj dneh, ko se stanje izboljša, prekinejo z zdravljenjem, kar potem čez čas vodi do ponovitve same bolezni ali pa tudi, ko se stanje poslabša ponovno prisilijo zdravnika, da se odločijo za novo zdravilo, drugačno ali pa neustrezno poveča odmerke zdravil," je povedal direktor pediatrije Ciril Kržišnik.
Vse več supermikrobov
21. 05. 2001 00.00
Vsak deseti otrok v Veliki Britaniji je nosilec "supermikrobov", ki so odporni na enega ali več antibiotikov, odstotek odraslih, ki imajo "supermikrobe", pa utegne biti še večji. Študija, ki jo je izvedel Michael Miller, svetovalec za mikrobiologijo na Kraljevi medicinski fakulteti v Londonu in je zajela 539 otrok iz Bristola med 7. in 8. letom starosti, je pokazala, da ima 11 odstotkov otrok bakterije, ki so odporne na kloramfenikol, zdravilo, ki ga sicer otrokom le redko predpisujejo. Še bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so trije odstotki otrok nosilci bakterij, odpornih na ceftazidim, antibiotik, ki ga uporabljajo za zdravljenje cistične fibroze. Študija je še pokazala, da lahko bakterije, odporne na najbolj pogosto predpisane antibiotike, istočasno postanejo odporne tudi proti redko uporabljenim zdravilom. Supermikrobi za nosilce ne predstavljajo neposredne grožnje, vendar pa bi utegnili po operativnih posegih izzvati nevarne in neozdravljive infekcije, prav tako pa lahko nosilci teh mikrobov okužijo tudi druge.
Izplačilo dividend v Salusu
19. 05. 2001 00.00
Delničarji ljubljanske družbe Salus, katere osnovna dejavnost je prodaja farmacevtskih, medicinskih in drugih proizvodov na debelo, so na današnji skupščini soglašali s predlogom uprave, da nerazporejeni čisti dobiček iz let 1995 in 1996 s pripadajočo revalorizacijo v skupni višini 444 milijonov tolarjev namenijo za izplačilo dividend in nagrade. Dividende za navadne delnice bodo znašale 3000 tolarjev, pri čemer je všteta vmesna dividenda v znesku 1000 tolarjev. Iz nerazporejenega dobička iz leta 1998 so 100 milijonov tolarjev namenili za dopolnitev sklada lastnih delnic, lanski dobiček v višini 870 milijonov tolarjev pa so pustili nerazporejen.
Avstrijci so se opravičili
31. 01. 2001 00.00
V Sloveniji že 20 let izvajamo redni nadzor nad škodljivimi ostanki v živalih in živilih živalskega izvora, med katerimi velja izpostaviti hormone, antibiotike, težke kovine in pesticide. Po zagotovilu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franca Buta, veterinarski inšpektorji doslej niso ugotovili nobenih nepravilnosti.
V Nemčiji nov primer BSE
31. 01. 2001 00.00
V Nemčiji se je število primerov bolezni norih krav povišalo na 25. V zvezni državi Brandenburg so namreč odkrili prvi primer te bolezni, in to pri kravi, stari štiri leta in devet mesecev. Nemška vlada je danes sklenila, da bodo v državi zaklali 400.000 glav govedi, njihovo meso pa uničili. V Avstriji pa je izbruhnil škandal, ko so v krmi za prašiče nekega avstrijskega izdelovalca odkrili visoko vsebnost antibiotikov. Doslej so namreč domnevali, da so antibiotike za uporabo v živalski prehrani avstrijskim kmetom nezakonito prodajali le z Bavarske.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Odkrili sledi prepovedanih antibiotikov
26. 01. 2001 00.00
V Avstriji so v 29-ih od skupaj 159 pregledanih vzorcev krvi in urina prašičev odkrili sledi prepovedanih antibiotikov, so danes sporočili z ministrstva za zdravstvo na Dunaju. Vrsto prepovedanih antibiotikov in njihovo količino bo moč določiti šele po testnem zakolu živali, saj bo za te podatke treba preiskati organe prašičev.
Dokazali uporabo antibiotikov
25. 01. 2001 00.00
Avstrijsko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da so z laboratorijskimi preiskavami našli dokaze, da so nekateri kmetje uporabljali antibiotike v prehrani prašičev. Kot so sporočili je bilo med 56 opravljenimi urinskimi testi 18 pozitivnih. Testi so bili za zdaj pozitivni le pri preiskavi urina.
Veterinarji dobavljali prepovedana zdravila
23. 01. 2001 00.00
Avstrijski in nemški policisti ter cariniki so v obsežni akciji v Avstriji in na Bavarskem odkrili mrežo veterinarjev in njihovih pomočnikov, ki je z nedovoljenimi sredstvi za rast prašičev oskrbovala več kot 1200 kmetov z avstrijske Štajerske, Spodnje in Zgornje Avstrije. Prepovedana sredstva naj bi ilegalno uvažali iz Slovenije ali Bavarske. Avstrijski kmetijski minister Wilhelm Molterer je izrazil globoko ogorčenje, da so nekatere prašičje farme zlorabile zaupanje potrošnikov.
Lek kupil tovarno v Romuniji
10. 01. 2001 00.00
Slovensko farmacevtsko podjetje Lek je novi lastnik 90-odstotnega deleža romunske farmacevtske družbe PharmaTech. S tem bo Lek povečal svojo prisotnost na romunskem trgu in se uvrstil med vodilne družbe v prodaji antibiotikov.
Lek kupuje poljskega farmacevta Polfa Tarchomin
26. 11. 1999 13.36
Slovenska farmacevtska družba Lek se po pisanju časopisa Finance poteguje za nakup poljske družbe Polfa Tarchomin, ki je v stoodstotni državni lasti. Poleg njih se za nakup deleža zanima le še poljska družba Prokom. O tem, komu bo država prodala Polfo bo poljsko finančno ministrstvo odločilo še letos, prav tako pa bo do konca leta znano tudi kakšen delež bo država odprodala.
Glaxo Wellcome umika antibiotike iz redne prodaje
28. 10. 1999 15.52
Britanska farmacevtska družba Glaxo Wellcome je sporočila, da umika s trga enega izmed svojih antibiotikov, potem ko je bilo to zdravilo vzrok sedmih smrtnih primerov. Gre za zdravilo, ki se prodaja pod imenom raxar in se uporablja za zdravljenje pljučnice, bronhitisa in nekaterih spolnih bolezni.
Češki predsednik ima virusno obolenje dihal
20. 05. 1999 11.17
Češki predsednik Vaclav Havel ima hujše virusno obolenje dihal. Zdravil se bo izven bolnišnice in za zdaj brez antibiotikov, je danes povedal Havlov zdravnik Ilja Kotik.
Ameriška vlada začela preizkušati zdravilo za ''vojni sindrom''
15. 04. 1999 20.23
Ameriška vlada je začela s programom preizkušanja posebnih antibiotikov, ki bi pomagali ozdraveti tisočim vojakom, ki bolehajo za t.i. sindromom Zalivske vojne. V poskusih bo sodelovalo 30 vojaških bolnišnic, vse skupaj pa temelji na teoriji, da so simptomi bolezni posledica bakterije, ki se prenaša po zraku in je nalezljiva.
Bakterija, ki se skriva pred antibiotiki
03. 01. 1999 09.30
Piogeni streptokok, ki povzroča vnetje grla, se lahko izogne delovanju antibiotikov tako, da se skrije v steno grla, kjer je koncentracija antibiotikov manjša kot drugje. Omenjeno odkritje bi lahko pojasnilo, zakaj kljub občutljivosti tega streptokoka na delovanje penicilina in drugih antibiotikov, zdravljenje ne uspe pri petih do 30 odstotkih primerov.
Bruselj za prepoved štirih od sedmih antibiotikov za pospeševanje rasti živali
14. 11. 1998 11.45
Evropska komisija je ta teden predlagala, naj Evropska unija s 1. januarjem prihodnje leto prepove štiri od sedmih antibiotikov, ki se pri živalih uporabljajo za stimuliranje rasti. Gre za štiri antibiotike, ki se uporabljajo največ pri perutnini in svinjini. O tem, ali ti antibiotiki, ki jih izdelujejo družbe Rhone-Poulenc, Pfizer, Elanco in Alfarm, res predstavljajo tveganje za človeško zdravje, bo predvidoma še ta mesec presodil poseben strokovni odbor EU. Če odločitve ne bo sprejel s kvalificirano večino, bo o predlogu Evropske komisije odločal ministrski svet EU. Na Evropski komisiji so opozorili, da zaenkrat ni dokazov o škodljivosti teh antibiotikov za ljudi, temveč da gre pri predlogu za preventivni ukrep.
Lek povečuje zmogljivost proizvodnje v Lendavi
03. 07. 1998 16.05
Podjetje Lek je v Lendavi danes odprlo nov obrat za proizvodnjo antibiotikov. Investicija v povečanje zmogljivosti proizvodnje klavulanske kisline je bila vredna 600 milijonov tolarjev, omogočila pa bo optimalnejše in racionalnejše pridobivanje klavulanske kisline. Tehnologija proizvodnje je v osnovi ostala enaka, omogoča pa večje izplene, boljšo kakovost klavulanske kisline in je ekološko prijaznejša, sporočajo s sedeža farmacevtskega podjetja v Ljubljani.