arheolog
Gradbinci odkrili rimsko krsto
09. 02. 2005 00.00
Arheologi so v središču Londona odkrili skoraj docela nepoškodovano leseno krsto s skeletom iz obdobja Rimljanov.
Vstajenje Tutankamona
06. 01. 2005 00.00
Znanstveniki so iz sarkofaga vzeli mumijo egiptovskega faraona Tutankamona, da bi ga izčrpno preučili.
Že spet našli Atlantido
15. 11. 2004 00.00
Skupina ameriških znanstvenikov trdi, da je blizu Cipra našla ostanke legendarne Atlantide.
Tisočletni nedrček
15. 06. 2004 00.00
Kitajski arheologi so v kitajski provinci Notranja Mongolija izkopali tisoč let star nedrček.
Najboljši prijatelj britanskega dvora
27. 04. 2004 00.00
Velika ljubezen, ki jo britanska kraljeva družina goji do psov pasme valižanski ovčar, traja že več stoletij in je starejša od sedanje monarhije.
Mačke človeku prijateljice 9000 let
13. 04. 2004 00.00
Mačke so že pred 9000 leti živele skupaj s človekom, so ugotovili znanstveniki iz Cipra.
Koliko referendumov?
05. 02. 2004 00.00
Pravna služba državnega zbora je ugotovila, da bi refendumsko vprašanje o sistemskem zakonu lahko imelo protiustavne posledice.
Na površju 1800 let stara rimska ladja
12. 06. 2003 00.00
Potopljena rečna ladja, ki je stara 1800 let in je nekoč plula vzdolž meja Rimskega cesarstva, se bo do konca meseca na Nizozemskem znova znašla na površju. Arheologi se namreč ukvarjajo z zadnjo fazo dviga stare ladje z dna Heldammer Strooma, ki je bil nekoč pritok reke Ren v bližini mesta Utrecht.
Našli nož iz kamene dobe
12. 04. 2003 00.00
Pod muljem v jezeru v južni Nemčiji so našli nož iz kamene dobe, ki se v jezeru nahaja že 5000 let. Nož je odlično ohranjen, ohranilo se je celo leseno držalo.
Tutankamonovo prekletstvo je le mit
21. 12. 2002 00.00
Zloglasno prekletstvo tutankamonove grobnice je le mit, je na podlagi raziskave, ki je bila objavljena v časniku British Medical Journal, prepričan avstralski znanstvenik Mark Nelson.
Benetke rešujejo podvodno bogastvo
02. 12. 2002 00.00
Benetke bodo svoje podvodno bogastvo pred propadom reševale prek programa Archeorisk. Gre zlasti za ostanke iz bronaste dobe, ki ležijo pod morsko gladino.
V Jadranu odkrili razbitine antične ladje
17. 05. 2002 00.00
Potapljači so v bližini Šibenika ob Jadranskem morju odkrili razbitine rimske ladje iz prvega stoletja pred našim štetjem.
Cvitkoviču Zlati lev prihodnosti
08. 09. 2001 00.00
Jan Cvitkovič, scenarist in režiser filma Kruh in mleko, je na filmskem festivalu v Benetkah dobil nagrado za najboljši debitantski film, Zlatega leva prihodnosti.
Izum pisave v Srednji Aziji
28. 05. 2001 00.00
Arheologi menijo, da je civilizacija, ki je obstajala v Srednji Aziji pred več kot 4000 leti, morda že uporabljala pisavo ali pa vsaj simbole. Dokaze o razvoju neznane civilizacije z območja današnjega Turkmenistana in Uzbekistana so pred nekaj desetletji začeli odkrivati sovjetski arheologi. Lani pa je Fredrik T. Hiebert, arheolog z univerze Pennsylvania, odkril majhen kamniti predmet s štirimi ali petimi vgraviranimi črnimi simboli, ki bi po njegovem mnenju lahko bili dokaz pismenosti. Po Hiebertovem mnenju gre za 
Odkrili 1800 let star hotel
10. 02. 2001 00.00
Arheologi so med arheološkimi izkopavanji na severu Grčije odkrili več kot 1800 let star hotel, v katerem je najverjetneje prenočevala straža rimskega imperija, kadar je spremljala visoke državne uradnike na poteh po Grčiji, je povedal arheolog Dimitris Pantermalis. Arheološko najdišče leži ob vznožju gore Olimp, mitološkega domovanja grških bogov. Zgradba pa naj bi bila zgrajena v 2. stoletju kot luksuzen hotel s petimi enoposteljnimi sobami, eno triposteljno sobo, velikim atrijem in žrtvenim oltarjem. Iz hotela je vodil hodnik do prostora, kjer so odkrili številne amfore. Arheologi menijo, da so se Rimljani tam zbirali na posvetovanjih in ob priložnostnih zabavah. Pantermalis pa je povedal, da so v bližini našli tudi napis v latinščini, ki navaja imena vseh, ki so prispevali opremo za hotel.
Odkrili starodavne indijanske risbe
21. 11. 2000 00.00
Amaterski arheolog Dan Arnold je v ameriški zvezni državi Wisconsin v neki jami odkril slikarije Indijancev, ki so stare najmanj 1000 let. Starodavni umetnik je s koščkom oglja na steno votline narisal lovce, kako z lokom lovijo srnjad in velike ptice. Arnold je sicer odkril risbe že leta 1998, a je skrivnost hranil zase, dokler strokovnjaki najdišča niso primerno zaščitili.
Tutankamonova DNK pod drobnogledom
13. 11. 2000 00.00
Japonski arheologi bodo pomagali svojim egiptovskim kolegom pri preučevanju DNK znamenitega faraona Tutankamona, da bi potrdili potomstvo starodavne dinastije. Strokovnjaki naj bi delo začeli decembra. Prvič v zadnjih 30. letih naj bi arheologi odprli faraonovo grobnico ter z balzamiranega trupla vzeli vzorce las in kosti. Tutankamon, faraon iz 18. dinastije, se je povzpel na prestol z devetimi leti, umrl pa je v starosti 18 let. Njegovo bogato grobnico, eno redkih, ki jih niso oropali, je leta 1922 v Dolini kraljev odkril britanski arheolog Howard Carter.
Arheologi odkrili grob gladiatorke
16. 09. 2000 00.00
Skupina arheologov je v Londonu odkrila prvi grob ženske gladiatorke. Kot je po presenetljivem odkritju dejal arheolog Nick Baton, so obstajali podatki o tem, da so se v rimskih arenah borile tudi ženske, kljub temu pa pomeni tovrstno odkritje pravo senzacijo.
Razstava Zlati zakladi v Moskvi
18. 04. 2000 14.44
Legendarni zlati zakladi Troje so kot stalna razstava na ogled v moskovskem muzeju Puškin. Na razstavi je mogoče videti 260 predmetov zaklada, ki ga je leta 1873 odkril nemški arheolog Heinrich Schliemann. Zlati zakladi iz Troje so sicer eno od glavnih odprtih vprašanj glede zaplenjenih umetniških del med Rusijo in Nemčijo. Moskva je sicer nedavno izrazila pripravljenost, da zaplenjena umetniška dela, med njimi tudi zlate zaklade Troje, prikažejo na razstavi v Nemčiji, vendar pod pogojem, da se Nemčija obveže, da bo razstavljene predmete kasneje vrnila.
Stalna postavitev petega mitreja
16. 04. 2000 18.02
Pokrajinski muzej Ptuj je v pritličju nekdanje cerkve dominikanskega samostana danes pripravil nedeljsko matinejo, na kateri so predstavili stalno postavitev petega mitreja, rekonstruiranega v antičnem lapidariju. O mitreju je spregovoril arheolog Ivan Tušek, ki je vodil takratna izkopavanja, stalno postavitev pa je odprl ptujski župan Miroslav Luci. Do danes je bilo na Ptuju najdenih pet svetišč mitrejev, njihova odkritja dokazujejo, da je bil Ptuj v rimskem obdobju center mitraizma v srednjeevropskem prostoru.
Na Švedskem odkrili vikinško ladjo
23. 02. 2000 08.23
Švedski potapljači so na dnu morja v bližini mesta Haernoesand na vzhodni obali Švedske odkrili verjetno 1000 let staro vikinško ladjo. Gre za najstarejšo ladjo, ki so jo kdaj našli v bližini obale te nordijske države. Po besedah areheologov so starost od 15 do 20 metrov dolge in štiri do pet metrov široke ladje določili s pomočjo merjenja širine palube. Ladjo bodo najprej očistili blata, morski arheolog Seth Jansson pa je sporočil, da jo bodo morda preuredili za ogled turistov.V bližini te ladje so sicer odkrili ostanke še dveh ladij iz za zdaj neznanega obdobja.
Prva arheološka zbirka na internetu
11. 02. 2000 16.52
Inštitut za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ustanovljen leta 1972, je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku javnosti izročil v uporabo nove spletne strani zbirke <a href=http://www.zrc-sazu.si/www/iza/libera.htm target=_new>Libera</a>. Gre za prvo tovrstno zbirko na svetovnem spletu.
Našli 400.000 let staro čeljust
03. 02. 2000 09.37
Nemški arheologi so v nemškem kraju Bilzingsleben odkrili 400.000 let staro človeško spodnjo čeljust. Po predvidevanjih naj bi pripadala najstarejši doslej znani človeški vrsti homo erectus. Najdbo bodo preučili še praški strokovnjaki, rezultate in najdbo pa javnosti predstavili 10. februarja.
Delavci uničili prazgodovinske izkopanine
29. 12. 1999 15.47
Kanalizacijski delavci so pretekli konec tedna v Izraelu uničili več kot 750.000 let stare arheološke izkopanine, so sporočili iz urada za stari vek v Jeruzalemu. Pri delih v bližini brega reke Jordan na severu Izraela so popolnoma uničili okostja slonov in povodnih konjev, pa tudi prazgodovinska orodja. Neki arheolog je dejal, da gre za najhujšo škodo v preteklem desetletju in nesrečni dogodek označil kot ''grozovit vandalizem''.
Arheologi odkrili floto antičnih rimskih ladij
07. 04. 1999 21.09
Italijanski arheologi so pri Pisi odkrili celo floto antičnih rimskih ladij. Doslej so izkopali osem ladij, med njimi štiri tovorne in eno bojno ladjo. ''Gre za neverjetno najdbo,'' je danes v Pisi dejal arheolog Stefano Bruni, ki je odgovoren za izkopavanja. Po njegovih trditvah so do trideset metrov dolge ladje in njihov tovor izredno dobro ohranjene. Odkrili so jih pet metrov pod zemljo.
Arheologi odkrili tri dobro ohranjene mumije
06. 04. 1999 20.48
Skupina ameriških, argentinskih in perujskih arheologov je v Andih odkrila tri dobro ohranjene inkovske mumije, so danes sporočili iz družbe National Geographic.
Odkrita palača Ramzesa II.
22. 12. 1998 11.05
Nemški arheolog Edgar Puss in njegovi sodelavci so pred dnevi pod nanosi mulja ob reki Nil odkrili palačo faraona Ramzesa II. Najdba dokazuje, da so stari Egipčani živeli še bolj razkošno, kot so mislili doslej. Kot je povedal Puss, so palačo odkrili 6. decembra zjutraj, ko mu je neki delavec pokazal hieroglifski napis nad portalom, kjer je bilo zapisano ime Ramzesa II. Tako je Puss razrešil uganko Ramzesove palače, ki jo je prekrival 60-centimetrski nanos mulja. Nemški arheolog sicer že več kot deset let vodi izkopavanje okoli sto kilometrov severno od Kaira v Pi-Rameseumu, prestolnici Ramzesa II., ki je Egiptu vladal med leti 1290 do 1224 pr.n.št. Ko je odkril pozlačena tla, je bil Puss prepričan, da je našel pravo sled, ki dokazuje, da gre za Ramzesovo palačo, napis nad portalom pa je njegovo teorijo le še potrdil. Puss upa, da ga bo ta najdba privedla do legendarnega, davno izgubljenega arhiva klinopisov Ramzesa II.
Odkrili domnevno najstarejšo krščansko cerkev na svetu
13. 07. 1998 14.41
Ameriški arheologi so pri izkopavanju v južni Jordaniji naleteli na poslopje, za katerega menijo, da bi lahko bila najstarejša krščanska cerkev na svetu. Domnevno najstarejša cerkev je le nekaj sto metrov oddaljena od Rdečega morja, pred okoli 1700 leti pa naj bi jo zgradila krščanska skupnost Ajla. V potresu, ki je stresel tla nekaj desetletij po njeni izgradnji, je bila poškodovana. Očitno so jo potem zapustili in končala je pod zemljo v predmestju pristaniškega mesta Akaba. Arheolog Thomas Parker in njegovi kolegi domnevajo, da so cerkev zgradili konec tretjega stoletja. Če bi se izkazalo, da imajo prav, bi to pomenilo, da je starejša od cerkve svetega groba v Jeruzalemu in cerkve Kristusovega rojstva v Betlehemu.
Človek kamene dobe že opravljal operacije glave
01. 06. 1998 08.27
Mednarodna skupina arheologov in zdravnikov je odkrila, da so operacije glave naši daljni predniki opravljali že med leti 3500 in 2500 pred našim štetjem. Strokovnjaki so med 113 lobanjami našli tudi pet takšnih, za katere so ugotovili, da so jih odprli s kamnitim orodjem.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.