balkanu
Danski policisti okusili novinarsko delo
09. 02. 2001 00.00
Danski policisti so popolnoma sami sestavili četrtkovo izdajo koebenhavnskega dnevnika Aktuel, ki je bila namenjena različnim vidikom policijskega dela na Danskem in v tujini. Navadni policisti, inšpektorji, komisarji in načelniki so po svoje napisali članke na različne teme, od prometnih nesreč, trgovine z mamili, vprašanja beguncev pa do vsakovrstnega kriminala. Policisti so se lotili tudi mednarodnih tem, kot so izraelske volitve, oblikovanje palestinske policije, heroinska pot na Balkanu, opijska naveza na Tajskem in nevarnosti organiziranega kriminala v vzhodni Evropi. Da bi, kot pravijo, dokazali, da jim ne gre po glavi le vzdrževanje reda in miru, se možje v modrem niso izognili niti kulturnim in športnim stranem, razvedrilu in televizijskem sporedu. Načelnik koebenhavnske policije je po prestani nalogi povedal: "Včasih se nam zdi, da nas novinarji brez razloga napadajo, vendar jih sedaj bolje razumemo. Na nas pritiskajo, ker članke pišejo pod stalnim pritiskom in morajo do podatkov priti takoj."
Kosovo mora ostati del ZRJ
07. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je danes v okviru tridnevnega obiska na Balkanu pripotoval v Beograd, je znova poudaril, da Moskva vztraja na tem, da Kosovo, ki je trenutno pod upravo Združenih narodov in mednarodnih mirovnih sil KFOR, ostane del ZR Jugoslavije. Sergejev in njegov jugoslovanski kolega Slobodan Krapović sta podpisala sporazum o vojaškem sodelovanju med državama, ki predvideva nadaljevanje vojaško-tehničnega sodelovanja.
Bombni atentat v Beogradu
06. 02. 2001 00.00
V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Slovenija pripravljena na članstvo v zvezi Nato
03. 02. 2001 00.00
O tem, kdo naj bodo nove članice zveze Nato, oziroma ali naj se zavezništvo sploh širi, ne smejo odločati nečlanice zavezništva, niti to vprašanje ne sme biti predmet zakulisnih dogovarjanj, temveč je ključno izpolnjevanje pogojev za članstvo in konkreten prispevek države k varnosti zveze Nato, je v svojem govoru na 37. mednarodni konferenci o varnostni politiki v Münchnu poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Dodal je, da bo Slovenija ob vrhu zavezništva v Pragi oktobra prihodnje leto pripravljena, kot je bila pripravljena že leta 1997 v Madridu. Članstvo v zvezi Nato ni le slovenski politični cilj, temveč uživa podporo širše javnosti in večine političnih strank v državi. Slovenija se na članstvo pripravlja, je dejal Rupel in pojasnil, da je vlada nacionalno strategijo vključevanja v Nato sprejela že februarja 1998.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Varnostna konferenca v Münchnu
03. 02. 2001 00.00
Protiraketna obramba, kriza na Balkanu, evropska obrambna identiteta in širitev zveze Nato so najpomembnejše naloge zaveznikov v bližnji prihodnosti, je v svojem govoru na 37. Varnostni konferenci v Münchnu dejal novi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in ob tem izrazil podporo ameriškemu načrtu izgradnje protiraketnega ščita.
Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".
Končan forum v Davosu
30. 01. 2001 00.00
Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.
Srečanje Drnovška in Koštunice
28. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek se je ob robu 31. Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu prvič po spremembi režima v Beogradu oktobra lani, srečal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. V pogovoru, ki je potekal v pozitivnem vzdušju, sta govorila o poglobitvi odnosov med državama, srečanje pa oba izpostavila kot začetek novega obdobja v teh odnosih. Izmenjala sta si vabila za obisk v Ljubljani oziroma v Beogradu in izrazila željo, da se bosta prihodnjič srečala v kateri od omenjenih prestolnic.
Drnovšek v Davosu
28. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek danes nadaljuje obisk v švicarskem Davosu, kjer se od petka udeležuje Svetovnega gospodarskega foruma. Po vrsti včerajšnjih dvostranskih pogovorov bo premier popoldne sodeloval na razpravi o obnovi in stabilnosti na Balkanu, po kateri se bo predvidoma srečal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Premiera v Davosu spremlja finančni minister Tone Rop.
Svetovni ekonomski forum
26. 01. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je odpotoval v švicarski Davos na 31. Svetovni gospodarski forum, ki se je začel v četrtek. Spremlja ga minister za finance Tone Rop. Drnovšek in Rop naj bi se v soboto predvidoma srečala z danskim in norveškim predsednikom vlade Rasmussenom in Stoltenbergom ter s hrvaškim predsednikom Mesičem, v nedeljo pa bo Drnovšek sodeloval v razpravi o obnovi in stabilnosti na Balkanu.
Djukanović za referendum o neodvisnosti
25. 01. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanovič je danes v Podgorici napovedal, da bo referendum o neodvisnosti Črne gore razpisal po parlamentarnih volitvah v tej jugoslovanski republiki, ki so napovedane za 22. april. Po referendumu naj bi nato predčasno volili tudi novega črnogorskega predsednika, je še dodal 195144ukanović.
Zavezništvo ničesar ne prikriva?
25. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.
Začetek Svetovnega gospodarskega foruma
25. 01. 2001 00.00
Danes se je v Davosu začel 31. Svetovni gospodarski forum. Osrednja tema letošnjega šestdnevnega foruma je Ohranjanje gospodarske rasti in premostitev razlik: okvir za našo globalno prihodnost. Približno 3200 politikov, gospodarstvenikov in akademikov bo med drugim razpravljalo o možnostih zmanjševanja razlik med bogatimi in revnimi državami. V Davos bosta jutri odpotovala tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in minister za finance Anton Rop.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
ZRJ in Albanija obnovili diplomatske odnose
19. 01. 2001 00.00
ZRJ in Albanija sta v sredo izmenjali diplomatski noti in s tem obnovili diplomatske odnose, ki sta jih prekinili leta 1999 med krizo na Kosovu. ZRJ je prekinila diplomatske odnose z Albanijo aprila 1999 zaradi podpore Tirane letalskim napadom zveze NATO na ZRJ in krize na Kosovu.
Moskva za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu
17. 01. 2001 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Moskvi po srečanju s svojim jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem zavzel za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu med zvezo NATO in nekdanjim jugoslovanskim vodstvom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Poudaril je, da je oblikovanje novega sporazuma o namestitvi mednarodnih mirovnih sil na Kosovu nujno potrebno.
Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.
Kacin sprejel iranskega predstavnika
17. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jelko Kacin je danes sprejel iranskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Rahima Poura, ki je akreditiran tudi za Slovenijo, in generalnega direktorja za severno in srednjo Evropo na iranskem zunanjem ministrstvu Mohameda Reza Bagherija, so sporočili iz državnega zbora. "Islamska republika Iran je za nas pomemben politični in gospodarski partner," je ob tem poudaril Kacin. Iranu je tudi izrazil priznanje za demokratične spremembe, ki jih je ta država dosegla po mirni poti in se s tem ponovno odprla svetu. Kacin je še poudaril, da je Iran pomemben dejavnik stabilnosti v svoji regiji in da s tem zagotavlja tudi širšo stabilnost.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Grški vojaki na Kosovu želijo domov
13. 01. 2001 00.00
Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.
Dante po Pandurjevo
11. 01. 2001 00.00
Dvajsetega januarja 2001 se bo zvečer ob 20. uri dvignil zastor v dvorani hamburškega gledališča Thalia in čez oder bo stekla uprizoritev z naslovom "Inferno. The Book of the Soul" Mariborčana Tomaža Pandurja po Dantejevi Božanski komediji in z glasbo Gorana Bregovića.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
O posledicah uporabe spornega streliva
10. 01. 2001 00.00
Na Evropski komisiji so včeraj napovedali, da bodo izvedenci Evropske unije najverjetneje do začetka februarja podali mnenje o posledicah, ki bi jih na zdravje ljudi utegnila imeti uporaba osiromašenega urana med konflikti na Balkanu. Medtem so vse glasnejše zahteve po preiskavi posledic uporabe streliva z osiromašenim uranom, skoraj vse evropske države pa so odredile tudi pregled vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.