da se
Jezerniki in hitrostniki že napredovali
01. 05. 1998 09.39
Četrto moštvo, ki si je že zagotovilo napredovanje v letošnji končnici, so Indiana Pacers. Moštvo Larryja Birda, ki se je že v svoji prvi trenerski sezoni uvrstil med osem najboljših moštev, je v četrti tekmi v Clevelandu zmagalo z 80:74. Sredi tekme je kazalo, da Pacers ne bodo imeli večjih težav, saj so vodili že s 15 točkami razlike. A končnica je bila vendarle dramatična. Osemindvajset sekund pred koncem so imeli domači pri zaostanku 74:77 napad, vendar je "rookie" Derek Anderson zgrešil met za tri točke, kar je nekaj sekund kaznoval Reggie Miller, ki je zadel tri proste mete. "Ponosni smo na to, kar smo dosegli, čeprav se nismo uspeli uvrstiti v konferenčno polfinale. Odločile so izkušnje, ki jih naše mlado moštvo še nima. Zagotovo pa smo letos postavili temelje za naslednje sezone, v katerih veliko pričakujemo," po porazu ni bil posebej razočaran trener Cleveland Cavaliers Mike Fratello. Najučinkovitejši igralec tekme je bil z 21 točkami domači center Shawn Kemp, pri gostih pa je 19 točk dosegel Miller, 17 pa Rick Smits. Tekma med New Yorkom in Miamijem je bila izredno nervozna, kar je postaja na njihovih medsebojnih srečanjih že tradicija. Samo sekundo pred koncem srečanja, ki ga je dobil New York in s tem izenačil izid na 2:2, je prišlo do medsebojnega obračunavanja med Larryjem Johnsonom in Alonsom Mourningom. Padlo je nekaj udarcev, kar avtomatično pomeni, da bosta omenjena košarkarja dobila prepoved nastopa na eni tekmi in ne bosta mogla nastopiti na odločilni peti tekmi.
Hrvaška veleposlanica pričakuje hitro izročitev Šakića
01. 05. 1998 09.34
Hrvaška veleposlanica v Argentini Neda Rosandić-Šarić je danes izrazila prepričanje, da bo Argentina nekdanjega poveljnika taborišča Jasenovac Dinka Šakića kmalu izročila Hrvaški. Kot je povedala Šarićeva, je hrvaško veleposlaništvo v stalnem stiku s sodiščem v mestu Dolores, ki je pristojno za primer Šakić. Po poročilih sodišča naj bi postopek potekal hitro, zato bo Šakić gotovo že kmalu izročen Hrvaški, dodaja hrvaško veleposlaništvo v Buenos Airesu. Tudi argentinski notranji minister Carlos Corach je izjavil, da bo Šakić kmalu izročen Hrvaški, razen v primeru, če se bo temu uprl. Potem bo vse odvisno od zakonskih ovir, ki jih bodo postavili Šakićevi odvetniki, je še poudaril Corach. Šakića je argentinska policija aretirala včeraj zvečer v mestu Santa Teresita 320 kilometrov jugovzhodno od Buenos Airesa.
Incident na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru
01. 05. 1998 09.34
Na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru je občan - redar z bližnjega kresovanja sinoči fizično napadel poveljnika straže Slovenske vojske. Poveljnik straže je občana ob navzočnosti dveh vojakov iz moštva straže nekajkrat pozval, naj se umakne, ter mu zaradi neupoštevanja pozivov in osebne ogroženosti zagrozil, da bo uporabil pištolo. Medtem ko je občan kljub opozorilom brcal poveljnika straže, se je sprožila pištola in občana ranila v desno nogo, so danes sporočili iz kabineta ministra za obrambo. Ranjenemu občanu sta navzoča vojaka nudila prvo pomoč, poveljnik straže je poklical reševalce in policijo ter o dogodku obvestil svoje nadrejene. Ranjenega občana so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico v Maribor. Predstavniki pokrajinskega poveljstva so v bolnišnici obiskali ranjenega občana in vzpostavili stik z njegovimi starši.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
1. maj na Danskem v znamenju stavk
01. 05. 1998 09.32
Vse prireditve ob današnjem prazniku dela na Danskem potekajo v znamenju stavk, v katerih se stavkajoči zavzemajo za šesti teden dopusta. Obenem pa ostaja upanje, da bo delodajalcem in zvezi sindikatov LO na tajnih pogajanjih najkasneje do nedelje uspelo doseči sporazum. Vodja LO Hans Jensen je delodajalce na prireditvi v Koebenhavnu pozval k "večji podpori", svoje lastne vrste pa je posvaril pred "prevelikimi pričakovanji". Popolna uveljavitev šestega tedna dopusta je po njegovih besedah "nerealna in tudi ni sprejemljiva v okviru celotne družbe". V Koebenhavnu in okolici so morali včeraj in danes zaradi pomanjkanja bencina sicer že zapreti prve bencinske črpalke.
NATO o napotitvi enot v Albanijo
01. 05. 1998 09.29
Šestnajst članic Severnoatlantske zveze je začelo interno razpravo o možnosti napotitve mirovnih enot v Albanijo, so potrdili viri na zvezi NATO. Na željo Albanije, ki z zavezništvom sodeluje v okviru Partnerstva za mir, je prošnjo za napotitev mirovnih enot generalnemu sekretarju zveze NATO Javierju Solani izročila Italija, razprava pa je bila sprožena ta teden, na neformalnem srečanju Severnoatlantskega sveta na ravni veleposlanikov. Na predlog so se po poročanju omenjenih virov članice zveze NATO odzvale previdno, sicer pa bo za odzive najverjetneje treba počakati na posvetovanja v zavezniških prestolnicah. Medtem ko šestnajsterica doslej o možnosti napotitve zavezniških enot v Albanijo na skupnih sestankih ni uradno razpravljala, pa so že pred nekaj časa na zvezi NATO povedali, da bo strokovna zavezniška skupina odpotovala v Tirano, kjer bo preučila možnosti za ustanovitev posebne enote, ki bi tej državi v okviru partnerstva za mir pomagala pri prestrukturiranju vojske in nadzorovala razmere v regiji.
Srbi preprečujejo izročitev univerzitetnih poslopij kosovskim Albancem
30. 04. 1998 16.56
V središču Prištine se je zbralo na tisoče Srbov, da bi preprečili izročitev treh poslopij univerze kosovskim Albancem. Demonstranti so nosili srbske zastave in prepevali nacionalistične pesmi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izročitev prostorov univerze je del albansko-srbskega sporazuma o šolstvu, za katerega sta se strani dogovorili pred dvema mesecema. Srbski rektor univerze Radivoje Papović je za beograjski radio B-92 povedal, da "srbske univerze ne bo nikoli prestopil noben Albanec". V okolici univerze so se zbrale posebne policijske enote, proti albanskim študentom pa so uperjeni vodni topovi, poroča radio B-92. Sicer pa so kosovski Albanci v Prištini znova izvedli miren protest. Demonstranti so se sprehodili brez transparentov ali vzlikanja gesel, po pol ure pa so se razšli.
Franco Juri se je srečal z Nikolajem Afanasijevskim
30. 04. 1998 16.55
Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri je danes v Ljubljani sprejel namestnika ruskega zunanjega ministra Nikolaja Afanasijevskega, ki je na večdnevnem obisku v Sloveniji. Na delovnem kosilu sta poseben poudarek namenila razvoju dvostranskih odnosov med državama po nedavnem obisku ruskega zunanjega ministra Jevgenija Primakova v Sloveniji. Strinjala sta se, da se gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo ugodno razvija, saj je blagovna menjava med državama v preteklem letu presegla 700 milijonov ameriških dolarjev. S slovenskega zunanjega ministrstva so tudi sporočili, da je Afanasijevski izrazil interes Rusije za razvoj prometnih koridorjev, ki povezujejo zahodno in vzhodno Evropo. Juri pa mu je predstavil konkretne projekte, ki potekajo v sklopu trilateralnega sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, ki so zlasti v svojem gospodarskem delu usmerjeni prav k povezovanju držav Evropske unije z Ukrajino in Rusijo.
Solana prispel na pogovore v Skopje
30. 04. 1998 16.55
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes prispel na kratek obisk v Makedonijo in se takoj po prihodu sestal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. Z makedonskimi predstavniki naj bi se Solana pogovarjal predvsem o kosovski krizi. Po pisanju Nove Makedonije naj bi bil namreč glavni razlog Solaninega obiska v Skopju prav kriza na Kosovu. Časopis, ki se sklicuje na vire pri zvezi NATO, piše, da naj bi na zavezništvu menili, da bi morala biti navzočnost zveze NATO v Makedoniji bolj vidna. Nova Makedonija še napoveduje, da naj bi prihodnji mesec Skopje obiskalo več visokih predstavnikov zveze NATO.
Iz avstrijske Koroške 34 zabojnikov na prizadeto območje
30. 04. 1998 14.53
S simbolično izročitvijo ključev zabojnika družini, ki je v potresu ostala brez strehe nad glavo, je koroški deželni glavar Christof Zernatto Koroški vasi in Mali vasi v Bovcu kot pomoč Koroške, Celovca in Beljaka bovškemu županu Robertu Trampužu izročil 34 zabojnikov. Goste je spremljal minister za pravosodje Tomaž Marušič. Po podatkih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Radovana Tavzesa je, kot je poročal Radio Slovenija, v Posočju 300 objektov potrebnih temeljite obnove, za kar naj bi država namenila približno 30 odstotkov nepovratnih sredstev, 30 odstotkov ugodnih posojil, nekaj pa bodo morali prispevati tudi lastniki objektov. Posebne pozornosti bodo deležni demografsko ogroženi predeli. Da se ne bi ponovile napake iz leta 1976, bo država skrbela za nadzor nad porabljenimi sredstvi, pomagala pa bo tudi pri pripravi projektov v tehničnih pisarnah v Bovcu in Kobaridu. Dokončno poročilo o škodi in sredstvih za sanacijo bo pripravljeno do sredine prihodnjega tedna, o interventnem zakonu pa naj bi komisija razpravljala že 11. maja.
Prva tekma v Ajdovščini
30. 04. 1998 14.53
V prostorih Nogometne zveze Slovenije (NZS) so izžrebali kraj prve tekme slovenskega pokala. V sredo, 27. maja, se bosta Primorje in Rudar Velenje najprej pomerila v Ajdovščini, v torek, 9. junija, pa bo povratna tekma v Velenju. Uri srečanj zaenkrat še nista znani, saj bo obe srečanji prenašala nacionalna televizija, ki bo imela pri tem zadnjo besedo. Z žrebom so bili bolj zadovoljni Velenjčani: "Lahko rečem, da nam je bil žreb naklonjen. Ker zadetke lažje dosegamo iz protinapadov, pričakujemo, da bomo ugoden izid dosegli že v Ajdovščini. Mislim, da je ekipa ujela pravo formo in da bomo na koncu izpolnili cilj, ki smo si ga zadali pred sezono, ko smo načrtovali uvrstitev v enega od evropskih pokalov," je bil zadovoljen predstavnik Velenjčanov. Pri Primorju, ki se je že tretjič zapored uvrstil v finale, so bili manj zadovoljni: "Žreb nam je že tretjič zagodel, saj bomo že tretjič prvo finalno tekmo igrali doma. Upam, da se nam bo tokrat izšlo. Moštvo se počasi pobira in pričakujemo, da bomo v finalnih srečanjih v najboljši možni formi," so žreb komentirali pri ajdovskem klubu.
Minister Frlec pri češkem kolegu
30. 04. 1998 14.52
Zunanji minister Boris Frlec se je danes, drugi dan uradnega obiska v Pragi, sestal s češkim kolegom Jaroslavom Šedivyjem in s predsednikom parlamenta Milošem Zemanom. Ministra Frlec in Šedivy sta ugodno ocenila dvostranske odnose in poudarila nujnost tesnejšega sodelovanja med Ljubljano in Prago v procesu vključevanja v Evropsko unijo, se je izvedelo iz krogov slovenske delegacije v Pragi. Češko-slovenski odnosi so na visoki ravni, med državama, ki imata številne skupne interese, kot je članstvo v EU in zvezi NATO, vladata veliko zaupanje in politično soglasje, sta ocenila ministra. Precej pozornosti sta sogovornika namenila krepitvi gospodarskega sodelovanja, še zlasti višjim oblikam le-tega, za kar je zlasti zainteresirana češka stran. Ministra sta omenila sodelovanje na področju energetike ter v gradnji prometne infrastrukture ter se dotaknila vloge luke Koper, ob tem pa sta poudarila, da bi bilo treba več napora vložiti v promocijo Slovenije na Češkem in obratno.
EU: Slovensko gospodarstvo razočaralo; nekaj opogumljajočih znakov za možnost bolj dinamične rasti
30. 04. 1998 14.52
Evropska komisija v zadnjem poročilu o gospodarskih razmerah in reformah v srednje- in vzhodnoevropskih državah ugotavlja, da je slovenska gospodarska situacija v letu 1997 razočarala. Bruto domači proizvod je beležil skromno rast, proračunski primanjkljaj se je precej povečal in država ni napredovala na področju manjšanja inflacije in brezposelnosti, ocenjuje komisija. Komisija pri tem ugotavlja, da je bilo vendarle moč zaznati nekatere opogumljajoče znake, ki kažejo na možnost bolj dinamične rasti v prihodnosti. Rast plač je bila precej nižja kot prejšnja leta, neposredna tuja vlaganja končno rastejo in, čeprav počasi, se prestrukturiranje podjetij nadaljuje. Poleg tega so bile sprožene številne pomembne gospodarske in strukturne reforme za pripravo gospodarstva na vključitev v Evropsko unijo. Uspeh te nove strategije bo bistveno odvisen od uspešne in pravočasne izvedbe načrtovanih reform, pravi Evropska komisija.
Vlada sprejela uredbo o prepovedi prodaje orožja ZRJ
30. 04. 1998 14.51
Vlada je včeraj na korespondenčni seji sprejela uredbo o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN, ki prepoveduje prodajo ali dobavljanje orožja in vojaške opreme ZR Jugosaviji, vključno s Kosovom. Varnostni svet OZN je to resolucijo, s katero želi ohraniti mir in stabilnost na Kosovu ter preprečiti oboroževanje in urjenje osebja za tamkajšnje teroristične dejavnosti, sprejel 31. marca letos, so danes sporočili iz urada vlade za informiranje. Republika Slovenija se z uredbo o izvajanju resolucije tudi zavezuje, da preko svojega ozemlja ne bo dopustila tranzita pošiljk z vojaško opremo na omenjena območja.
Al Gore prispel v Izrael
30. 04. 1998 14.47
Ameriški podpredsednik Al Gore je z današnjim prihodom v Izrael začel bližnjevzhodno turnejo, med katero se bo udeležil slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve izraelske države, v načrtu pa so tudi pogovori z vodilnimi izraelskimi in arabskimi predstavniki. Gore naj bi se dopoldne sešel z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, zvečer pa se bo na jeruzalemskem stadionu predvidoma udeležil slovesnosti ob Dnevu neodvisnosti. V Beli hiši so povedali, da je namen turneje, med katero bo ameriški podpredsednik poleg Izraela obiskal še Saudovo Arabijo, Egipt in Zahodni breg, pospešiti mirovni proces na območju.
IRA v svojem prvem odzivu na mirovni sporazum o Ulstru zavrnila razorožitev
30. 04. 1998 09.30
Irska republikanska armada (IRA) se je danes prvič odzvala na mirovni sporazum o Ulstru, ki so ga na večstranskih pogajanjih sklenili 10. aprila. V zapletenem sporočilu je IRA sporazum pozdravila kot "pomemben korak", ki pa ne zadošča za trdno osnovo trajni rešitvi. Podprla je mirovno strategijo svojega političnega krila Sinn Feina, a zatrdila, da orožja ne bo položila. Sporazum določa, da se morajo paravojaške skupine na Severnem Irskem v obdobju dveh let razorožiti. IRA je svoje stališče objavila v današnji izdaji tednika Sinn Fein Republican News. Bela hiša je v svojem odzivu na izjavo IRE zmanjšala pomen njene zavrnitve razorožitve. Tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry je danes dejal, da so podpisnice sporazuma sedaj osredotočene na referendum o sporazumu, ki bo na irskem otoku 22. maja, in da je razorožitev le ena od točk sporazuma. "Vedno smo jasno podpirali strani, naj delujejo v smeri okrepitve zaupanja in zmanjšanja napetosti, obstaja pa več načinov ocenjevanja, kako strani prevzemajo to odgovornost," je še dejal.
Skokovita rast britanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja
30. 04. 1998 08.26
Britanski zunanjetrgovinski primanjkljaj je februarja dosegel najvišjo raven v zadnjih osmih letih. Povzpel se je na 2,20 milijarde funtov, kar je skoraj dvakrat več kot januarja letos, ko je znašal 1,13 milijarde funtov, je sporočil državni urad za statistiko. Strokovnjaki so pričakovali, da se bo zunanjetrgovinski primanjkljaj povzpel na 1,7 milijarde funtov. K nepričakovani rasti primanjkljaja pa je prispeval predvsem visok tečaj funta, ki je bistveno podražil britanski izvoz.
Deset minut pomaga proti mišji roki
30. 04. 1998 07.40
Dese minutni odmor zadostuje, da preprečimo nastanek t.i. mišje roke. Te mišje roke - v strokovnem jeziku gre za poškodbe, ki so posledica stalne obremenitve (repetitive strain injuries) - lahko nastanejo zaradi stalnega pritiskanja na miško računalnika ali drugih stalno ponavljajočih se kretenj. Zaradi enostranske obremenitve se poškodujejo določene kite, mišice ali sklepi, kar v najhujšem primeru pripelje do nezmožnosti za delo. Po mnenju nizozemske raziskovalne organizacije NIA-TNO lahko to preprečimo s kratkimi pavzami. Strokovnjaki svetujejo, da si poleg opoldanskega premora privoščimo še po dve desetminutni pavzi dopoldne in popoldne. Delodajalci se ne rabijo bati, da bi to škodilo produktivnosti podjetja. Raziskave so namreč tudi pokazale, da so po takih premorih zaposleni celo bolj učinkoviti, poleg tega imajo manj zdravstvenih težav in so redkeje bolni. Raziskava je zajela 60 oseb, zaposlenih za računalnikom in tekočim trakom. Po rednih pavzah so se delavci manj pritoževali nad odrevenelimi rokami in bolečimi prsti.
V reševalni akciji umrlo šest ljudi
30. 04. 1998 07.39
Minuli konec tedna je na jugu Egipta umrlo šest oseb, ki so poskušale rešiti štiriletnega fantka, ki je padel v greznico. Mali Fadil Gafar Saleh je padel v luknjo poljskega stranišča v bližini družinske hiše v mestu Dajrut približno 280 kilometrov južno od Kaira. Na srečo se je iz jame rešil s pomočjo droga, ki je zeval iz greznice. Da bi mu pomagali, so se dečkov oče in pet stricev odpravili v greznico, pri tem pa so umrli zaradi zastrupitve s strupenimi plini. Hudo poškodovanega Fadila so takoj prepeljali v bolnišnico, a zdravniki pravijo, da je izven življenjske nevarnosti.
Mediji ne marajo Barbre
30. 04. 1998 07.38
Priljubljena ameriška pevka in igralka Barbra Streisand se pritožuje, da je mediji ne marajo. Za časopis "Mirabella" je izjavila, da želi vedeti, zakaj jo "mediji sovražijo". Kot primer je navedla, da jo je v neki državni bolnišnici, kjer se je pripravljala na snemanje filma "Nuts", nekdo vprašal: "Ali ste res tako zlobni kot pravijo?" "Tako ciničen tisk bo odgovoren za propad ameriške civilizacije. To me spominja na propad Rimskega cesarstva," je dejala Streisandova. Medijska predstava 56-letne vsestranske umetnice, ki se je nedavno zaročila z igralcem Jamesom Brolinom, ni ravno bleščeča. "O meni je bilo napisanih že toliko neresnic, da je to zastrašujoče," je dodala. Sicer pa pevka trdi, da z zaroko začenja na novo ter da se ob tem počuti, kot da ima znova 21 let.
Tadžikistan: Najmanj 100 mrtvih pod zemeljskim plazom
29. 04. 1998 18.38
V Tadžikistanu je zaradi zemeljskega plazu umrlo najmanj sto ljudi, več deset jih je ranjenih, najmanj 50 pa jih še pogrešajo, je danes sporočila ruska televizija TV center, ki je kot vir navedla sporočilo tadžikistanskega notranjega ministra.
Husein pozval Izrael k spoštovanju doslej podpisanih sporazumov
29. 04. 1998 18.26
Jordanski kralj Husein je danes v Koebenhavnu pozval Izrael k spoštovanju vseh doslej podpisanih sporazumov na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih. S tem bi Izrael prispeval k izhodu iz slepe ulice, v kateri so se znašla pogajanja.
Etapa čez Vršič pod vprašajem
29. 04. 1998 16.38
V ponedeljek, 4. maja, se bo s prelogom začela letošnja kolesarska dirka Po Sloveniji. Start dirke, ki se po enem letu premora spet vrača na slovenske ceste, bo na Ptuju, cilj pa po sedmih etapah v Novem mestu. Prireditelji imajo zaenkrat samo eno težavo. To jim povzroča cesta na Vršič, ki je zaprta za promet. Zato je "kraljevska" etapa še pod vprašajem, v primeru, da bo Vršič neprevozen tudi 9. maja, pa bo šesta etapa potekala od Nove Gorice prek Črnega vrha v Ljubljano.
Arafat tudi uradno sprejel ameriški predlog o Zahodnem bregu
29. 04. 1998 15.50
Vodja Palestincev Jaser Arafat je danes prvič javno potrdil, da sprejema ameriški predlog o umiku izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja na Zahodnem bregu.
ETA se bo zgledovala po organizaciji IRA
29. 04. 1998 15.46
Baskovska separatistična organizacija ETA je v sporočilu za javnost, ki ga je objavil neodvisni dnevnik Egin, zatrdila, da se bo "poskušala učiti" iz mirovnega sporazuma za Severno Irsko. Gre za prvi uradni odziv baskovske organizacije na podpis mirovnega sporazuma za Severno Irsko.
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Požun v Radečah
29. 04. 1998 10.49
Prva sprememba v vrstah rokometašev Radeč, novih prvoligašev, je trener. Uspešnega Janeza Simončiča, ki je imel s klubom dogovor, da bo zaradi družinskih zadev klub vodil le do zaključka letošnje sezone, bo zamenjal Miro Požun, dosedanji pomočnik Zdravka Zovka pri Celju Pivovarni Laško. Po besedah predsednika kluba se bo moštvo tudi igralsko okrepilo, o vseh morebitnih novih igralcih pa bo zadnjo besedo povedal trener.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Slab marec za švicarske hotelirje
29. 04. 1998 07.51
Švicarski hotelirji so razočarani nad turističnim obiskom v mesecu marcu: potem ko sta meseca januar in februar kazala zelo obetavno, se je marca število hotelskih prenočitev v primerjavi z lanskim marcem zmanjšalo za 4,5 odstotka. Glavni razlog za manjši obseg turističnih nočitev so po mnenju statistikov velikonočni prazniki, ki so bili letos šele aprila, lani pa že marca. Zvezni statistični urad pa je sporočil, da so kljub marčevskemu padcu zabeležili porast prenočitev v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem. Gostje so tako v obdobju od januarja do marca v švicarskih hotelih ustvarili 8,24 milijona nočitev, kar je za 2,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. O nekoliko manjšem obisku pa poročajo iz švicarskih mladinskih prenočišč.
Boeingovi načrti
29. 04. 1998 07.49
Ameriški letalski koncern Boeing predvideva, da bo v prihodnjih 20 letih prodal 17.650 letal v skupni vrednosti 1,25 bilijona dolarjev. Kot je po skupščini koncerna povedal vodja oddelka za civilna letala Ron Woodward, Boeing ne izključuje možnosti, da se bo zaradi azijske gospodarske krize v prihodnjih petih letih zmanjšal obseg naročil iz Azije za približno 150 letal. Tudi evropski letalski konzorcij Airbus je v minulih tednih ocenil, da bo v prihodnjih 20 letih dobil naročila v vrednosti 1,2 bilijona dolarjev.