dan človekovih pravic
Večje pristojnosti obveščevalnih služb
17. 09. 2001 00.00
CIA in FBI sta tarča kritike politikov in javnosti, ki ne razume, zakaj ameriški obveščevalci niso uspeli preprečiti terorističnih napadov. Obrambni minister Powell meni, da je potrebno spremeniti izvajanje obveščevalnih operacij. George Bush pa je prebivalce New Yorka pozval, naj se danes vrnejo na delo.
Svetovni dan beguncev
20. 06. 2001 00.00
Visoki komisariat ZN za begunce je ob 20. juniju, prvem Svetovnem dnevu begunca, poudaril, da razglasitev slednjega ni dovolj. Po mnenju te organizacije je potrebno oživiti zavzetost, da se te ljudi podpre in se jim pomaga. Tistim, ki bežijo pred preganjanjem, je treba zagotoviti vsakodnevno varovanje in jih ne zavračati ter potiskati nazaj v nevarnost. Omenjeni komisariat tudi poudarja , da bi morale premožnejše države veliko bolj podpirati človekoljubne dejavnosti na področjih, ki so neposredno prizadeta zaradi beguncev in da večini beguncev gostoljubje največkrat nudijo prav najrevnejše države, kar daleč presega njihove skromne možnosti.
Pisatelji o človekovih pravicah
25. 05. 2001 00.00
Na Bledu, kjer že tretji dan poteka mednarodno srečanje pisateljev, poteka okrogla miza Mirovnega komiteja na temo Človekove pravice in poklicanost pisatelja. Razpravo o perečih problemih, ki se ne dotikajo le pisateljev - ti bi morali imeti vlogo razsvetljevalcev - vodi slovenski pesnik Veno Taufer, ki trdi, da za književnika vprašanje človekovih pravic ne sme biti nekaj relativnega, saj avtor s svojimi zgodbami, pesmimi pričuje o izkušnjah in usodah neke človeškosti. Uvodne misli je poleg Tauferja prispeval še grški literat Anastasis Vistonitis, ki opozarja predvsem na ignoranco in brezbrižnost ljudi do problemov drugih. Prav zato je dolžnost sodobnega pisatelja, meni Vistonitis, presojati kulturo z raziskovanjem njenega jedra, kjer se skrivajo njeni neuspehi, slabosti, izmaličenosti in napake.
V EU z rešitvijo vprašanja pregnancev?
13. 05. 2001 00.00
Društvo nemških pregnancev je danes nemško vlado pozvalo, da pri pristopnih pogajanjih vzhodnoevropskih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji odpre tudi vprašanje kršitve človekovih pravic pri izgonu nemškega prebivalstva iz teh držav po drugi svetovni vojni. Društvo je ob tem pozvalo tudi EU, naj nove članice medse sprejme šele, ko bodo te odpravile odloke, ki kršijo človekove pravice in so omogočili izgon nemškega prebivalstva.
Zasebno vročanje v postopkih
22. 04. 2001 00.00
Zasebni vročevalci za vročanje pomembnejših sodnih pisanj v pravdnih postopkih so z delom začeli v drugi polovici preteklega leta, trenutno pa jih je registriranih kar 91. Zasebno vročanje odredi sodišče na predlog strank potem, ko je bilo vročanje po pošti ali s pomočjo sodnih kurirjev neuspešno. Če se naslovnika ne najde in tožba ni vročena, se postopek ne more začeti, nevročena sodba pa ne more postati pravnomočna, so povedali na ljubljanskem okrajnem sodišču.
Kubanci naposled osvobodili dva Čeha
15. 02. 2001 00.00
6. februarja 2001 sta bila nekdanji finančni minister in član parlamenta Ivan Pilip ter bivši študentski disident Jan Bubenik odpuščena iz Ville Mariste, kubanske ječe za politične zapornike v Havani. Pred več kot tremi tedni, 12.januarja, so ju kubanske oblasti pridržale, potem ko sta se v provinci Ciego de Avila srečala z dvema Castrovima nasprotnikoma, Obtožili so ju, da sta kontrarevolucionarna agenta in vohuna Združenih držav. V skladu s kubanskim zakonom se jima je obetal zapleten proces, ki bi lahko trajal celo 6 mesecev in če bi bila dokazana njuna krivda, bi se lahko znašla v zaporu celo do dvajset let. Mnogi domnevajo, da se je Castro želel maščevati, ko je zvedel, da je Češka Republika podprla še eno resolucijo Združenih narodov, ki obtožuje Kubo kršitve človekovih pravic. Zaradi številnih protestovz evropske skupnosti in Washtingtona, je kubanski zunanji minister pristal na izpustitev zapornikov, vendar v zameno za njuno priznanje krivde in tudi opravičilo češke vlade. Češki premier Milos Zeman pa je to ponudbo odklonil, češ, da obtožbe niso upravičene, niti ni stvarnih dokazov za aretacijo.
Rupel o položaju Slovencev na Hrvaškem
13. 02. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes v Ljubljani sestal s predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, s katerimi se je pogovarjal tudi o dvostranskih odnosih med državama. Po njegovih besedah sta osrednja problema s katerima se trenutno srečujejo Slovenci na Hrvaškem finančne težave in neurejen status slovenskih državljanov na Hrvaškem. Kljub temu pa lahko na tem področju v prihodnosti pričakujemo "pozitivno spremembo".
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Devetletnica sprejema ustave
23. 12. 2000 00.00
Na današnji dan je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Za dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Jutri obletnica sprejema ustave
22. 12. 2000 00.00
Na jutrišnji dan, 23. december, je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za Dan ustavnosti. Za Dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Ciampi praznuje 80. rojstni dan
09. 12. 2000 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi praznuje danes 80. rojstni dan. "To bo dan kot vsak drugi, tako kot je bilo vedno doslej v mojem življenju," je dejal Ciampi, ki prejema čestitke tako iz Italije kot iz celega sveta. Kot so povedali Ciampijevi sodelavci, je najlepše darilo prišlo iz Nice, kjer so voditelji držav in vlad Evropske unije razglasili listino EU o temeljnih človekovih pravic. Italijanski predsednik si je namreč z vsem srcem prizadeval za sprejetje listine, temelja bodoče evropske ustave.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Prvi dan Vrha tisočletja
07. 09. 2000 00.00
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Kitajska odpoklicala svojega veleposlanika
20. 07. 2000 08.35
Kitajski veleposlanik v Sloveniji Wu Junfeng se je včeraj poslovil od slovenskih kolegov na zunanjem ministrstvu, saj ga je Peking odpoklical. Vzrok odpoklica uradno ni znan, v javnosti pa se že pojavljajo razlage, da naj bi bil odpoklic povezan z nedavnim obiskom predsednika kitajskega parlamenta Li Penga. Kot je znano so Li Penga pred slovenskim parlamentom pričakali demonstranti, kitajska stran pa je zadnji dan obiska odpovedala njegovo srečanje s predsednikom vlade Andrejem Bajukom.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
PEN o jeziku književnosti in etiki
04. 05. 2000 09.40
V organizaciji Slovenskega centra Pen se danes na Bledu začenja 33. mednarodno pisateljsko srečanje. V okviru srečanja, ki se bo selilo še v Ljubljano in Vrbo, bodo pripravili dve okrogli mizi, na prvi bodo razpravljali o jeziku književnosti med zemljo in obzorjem, tema okrogle mize mirovnega komiteja Pena - tokrat bo v Cankarjevem domu v Ljubljani - pa je etika splošnih človekovih pravic pod pritiskom novih delitev v svetu; ob tej temi je pričakovati priostrene, tudi politično obarvane razprave, saj sta svojo udeležbo v razpravi med drugim napovedala književnik Lev Timofejev iz Rusije in čečenski pesnik Islam Elsanov. Pisatelji se bodo zadnji delovni dan srečanja, 6. maja, v Vrbi poklonili spominu velikana slovenske kulture, pesnika Franceta Prešerna.
Proslava dneva svobode tiska
03. 05. 2000 21.05
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je skupaj z visoko komisarko ZN za človekove pravice Mary Robinson ter generalnim direktorjem UNESCO Koičirom Macuro ob 3. maju- mednarodnem dnevu svobode tiska izdal posebno izjavo, v kateri podpisniki ugotavljajo, da je svoboda tiska v vsaki družbi nujno potreba za preglednost, odgovornost, dobro vladanje in vladavino zakona. Trojica visokih uradnikov OZN je poudarila potrebo po neodvisnem in pluralističnem poročanju ter potrebo po zaščiti novinarjev.
Mednarodno pisateljsko srečanje
02. 05. 2000 14.46
Na Bledu, v Ljubljani in Vrbi bo od jutri do sobote, 6. maja, 33. mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga pripravlja Slovenski center Pen. V okviru srečanja sta napovedani dve okrogli mizi. Na prvi bodo udeleženci razpravljali o jeziku književnosti med zemljo in obzorjem, tema okrogle mize mirovnega komiteja Pena, ki bo tokrat v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa bo etika splošnih človekovih pravic pod pritiskom novih delitev v svetu. Pisatelji se bodo zadnji dan srečanja v Vrbi poklonili spominu velikana slovenske kulture, pesnika Franceta Prešerna.
Na srečanju PEN tudi politične razprave
28. 04. 2000 17.41
Letošnje 33. mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga pripravlja Slovenski center Pen, bo potekalo od 3. do 7. maja, razen na Bledu kot vedno doslej, tudi v Ljubljani in Vrbi. Napovedani sta dve okrogli mizi, na prvi bodo udeleženci razpravljali o Jeziku književnosti med zemljo in obzorjem, tema okrogle mize mirovnega komiteja Pena - tokrat bo v Cankarjevem domu v Ljubljani - pa je etika splošnih človekovih pravic pod pritiskom novih delitev v svetu; ob tej temi je pričakovati priostrene, tudi politično obarvane razprave, saj sta svojo udeležbo v razpravi med drugim napovedala književnik Lev Timofejev iz Rusije in čečenski pesnik Islam Elsanov. Pisatelji se bodo zadnji delovni dan srečanja, 6. maja, v Vrbi poklonili spominu velikana slovenske kulture, pesnika Franceta Prešerna.
Težave že pred začetkom srečanj IMF in SB
11. 04. 2000 11.15
Organizatorji rednega spomladanskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Washingtonu so že včeraj okusili, kaj jih čaka v prihodnjih dneh, ko bodo tisoči protestnikov skušali ovirati ali onemogočiti normalno delo delegatov. Skupina protestnikov je namreč včeraj zavzela del avenije Pennsylvanija blizu sedeža SB in razvila transparent z napisom ''Svetovna banka ropa planet - nič več za nafto, plin in rudarjenje''. Predsednik SB James Wolfensohn je v posebni izjavi za javnost zavrnil proteste in poudaril, da bo SB nadaljevala z delom v korist človeštva, ne glede na to, kako glasni bodo nasprotniki.
Ženske še vedno v nezavidljivem položaju
08. 03. 2000 21.45
Za štirimi stenami doma so pogosto žrtve grobega nasilja, v javni sferi pa v številnih delih sveta tako rekoč niso navzoče in če so, imajo le redko v svojih rokah vzvode dejanske moči. To je rdeča nit opozoril, katerih namen je izpostaviti globoko ukoreninjeno in dostikrat navzven prikrito diskriminacijo žensk v domala vseh delih sveta.
Annan na obisku v Indoneziji
15. 02. 2000 09.32
Dan po začasni odstavitvi indonezijskega ministra za varnost, generala Wiranta, zaradi nasilja na Vzhodnem Timorju je na uradni obisk v Indonezijo prispel generalni sekretar ZN Kofi Annan. Osrednja tema dvodnevnih pogovorov s predsednikom Abdurrahmanom Wahidom in ostalimi visokimi predstavniki v Džakarti bi bilo lahko kršenje človekovih pravic na Vzhodnem Timorju. Do teh naj bi po mnenju ZN prišlo lani septembra z vednostjo takratnega vojaškega vodstva pod generalom Wirantom.
Dalajlama jeseni v Sloveniji
18. 01. 2000 20.30
Tibetanski voditelj in nobelov nagrajenec Dalajlama bo po vsej verjetnosti že jeseni vendarle obiskal Slovenijo, in tudi slovenska uradna politika ga bo sprejela - po besedah zunanjega ministra Frleca - kot dobrodošlega gosta.
Osma obletnica sprejema slovenske ustave
23. 12. 1999 09.56
Skupščina Republike Slovenije je pred osmimi leti - 23. decembra 1991 - ob prvi obletnici plebiscita sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za Dan ustavnosti in ga takrat tudi prvič zaznamovalo. Od takrat ustavno sodišče ob tej priložnosti - letos tako že tretjič zapored - pripravi novinarsko konferenco, na kateri predstavi uresničevanje ustave in spoštovanje načel pravne države skozi svoje delo oz. sprejete odločbe.
Belo zahteva mednarodno sodišče
10. 12. 1999 19.31
Vzhodnotimorski škof in Nobelov nagrajenec za mir Carlos Belo je danes od ZN zahteval ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi sodili odgovornim za kršenje človekovih pravic na Vzhodnem Timorju. Belo je na novinarski konferenci v Diliju dejal, da bi morali odgovornim za kršenje človekovih pravic na Vzhodnem Timorju soditi tako kot v primeru BiH ali Kosova.
Ombudsman ob dnevu človekovih pravic
08. 12. 1999 18.43
Ob 10. decembru - svetovnem dnevu človekovih pravic, ki se obeležuje na dan sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic (10. december 1948 v Parizu) je varuh človekovih pravic Ivan Bizjak objavil posebno izjavo, v kateri opozarja, da sama razglasitev pravic še ne pripelje do njihovega uresničevanja.
Konferenca v okviru Royaumontske pobude
28. 11. 1999 11.31
Na Bledu bo od srede do petka, od 1. do 3. decembra, konferenca o vlogi lokalnih oblasti ter razvoju politične demokratizacije in stabilizacijskih procesov v JV Evropi v okviru Royaumontske pobude za stabilnost in dobro sosedstvo v Jugovzhodni Evropi. Pripravlja jo slovensko zunanje ministrstvo v sodelovanju z združenjem Eurocities ter občinama Ljubljana in Bologna.
Konvencija ZN o pravicah otroka
20. 11. 1999 12.01
Na današnji dan pred desetimi leti je generalna skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela Konvencijo ZN o pravicah otroka. Ta edinstven dokument pokriva paleto državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ki jih mora uživati vsak otrok. Zaradi zadostnega števila ratifikacij je stopila v veljavo že leto dni po sprejemu - septembra 1990 Doslej so jo ratificirale vse države ZN z izjemo Združenih držav Amerike in Somalije.
Konferenca o človekovih pravicah le še danes
28. 08. 1999 16.17
Na Brdu pri Kranju še danes poteka tridnevna mednarodna konferenca Človekove pravice in demokratične spremembe, na kateri sodelujejo večinoma politologi, pravniki, sociologi in zgodovinarji, ki se ukvarjajo z vprašanjem človekovih pravic in demokracije.