dan solidarnosti
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.
Zaključek IUSY festivala
03. 08. 2000 13.47
Tradicionalnega IUSY (The International Union of Social Youth) festivala, ki je potekal zadnji julijski teden na Švedskem, se je med skoraj 7000 mladimi iz 165 držav udeležilo tudi 91 članov edine organizacije članice iz Slovenije, Mladega foruma ZLSD. Festival je letos potekal pod naslovom Moč solidarnosti, v njegovem okviru pa so potekali številni seminarji in delavnice, so sporočili iz Mladega foruma ZLSD.
Zaključek IUSY festivala
03. 08. 2000 00.00
Tradicionalnega IUSY (The International Union of Social Youth) festivala, ki je potekal zadnji julijski teden na Švedskem, se je med skoraj 7000 mladimi iz 165 držav udeležilo tudi 91 članov edine organizacije članice iz Slovenije, Mladega foruma ZLSD. Festival je letos potekal pod naslovom Moč solidarnosti, v njegovem okviru pa so potekali številni seminarji in delavnice, so sporočili iz Mladega foruma ZLSD.
ZLSD praznuje sedmo obletnico
29. 05. 2000 08.08
Ob sedmi obletnici delovanja ZLSD so v KUD Španski borci v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo, ki je uvod v praznovanje dneva stranke. To bo letos potekalo teden dni in se končalo 3. junija s športnimi tekmovanji in tradicionalnim popoldanskim srečanjem članov ter simpatizerjev stranke v Mostecu. Predsednik stranke Borut Pahor je v pozdravnem nagovoru poudaril pravilnost in prelomnost odločitve stranke za tretjo pot, ustvarjanja novega ravnovesja med gospodarskim razvojem na eni strani in socialno pravičnostjo. Na slovesnosti so tudi letos podelili prvomajsko nagrado solidarnosti za izjemno humanitarno in solidarnostno dejanje v minulem letu, in sicer Katarini Kuhelj iz Šentjerneja. Plaketo ZLSD pa je dobil Mladi forum ZLSD, ki letos slavi 10. rojstni dan.
Val gladovnih stavk na Kosovu
04. 05. 2000 20.44
V središču Prištine med hotelom Grand in zgradbo misije ZN na Kosovu danes že šesti dan poteka gladovna stavka nekaj deset Albancev, ki zahtevajo izpustitev albanskih zapornikov iz srbskih zaporov.
Praznovanja ob prazniku dela
01. 05. 2000 18.28
1. maj - praznik dela, je že več kot 100 let v večini držav dela prost dan. Povod za praznovanje sega v leto 1886 - stavka ameriških delavcev v Chicagu za osemurni delavniki se je 1. maja končala z brutalno policijsko akcijo, ki je zahtevala 17 smrtnih žrtev in več kot 100 ranjenih. Tri leta kasneje, 1889, je Druga socialistična internacionala v Parizu pozvala vse delavske organizacije, naj se 1. maja udeležijo demonstracij v podporo mednarodni solidarnosti. 1. maja 1890 so v ZDA in v Evropi delavci prvič odšli množično na ulice, kjer so protestirali proti socialnemu in političnemu zapostavljanju.
Parada homoseksualcev v Parizu in Berlinu
26. 06. 1999 19.10
Na ulicah Pariza in Berlina se je danes popoldne zbralo več deset tisoč homoseksualcev obeh spolov, da bi pozvali k enakosti istousmerjenih parov s heteroseksualnimi.
16. junij - Dan beguncev
15. 06. 1999 22.59
Dan beguncev, ki so ga organizatorji letos poimenovali Dan solidarnosti, bo ob sodelovanju Amnesty International, KUD- a France Prešeren, Mirovnega inštituta, Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefona za ženske in otroke žrtve nasilja, Društva za prostovoljno delo MOST, Centra za pomoč mladim, Legebitre, Slovenske filantropije, IDC Sveta Evrope, ŠKUC-a, UNHCR, UNICEF-a in YHD- društva za teorijo in kulturo hendikepa, skušal približati begunsko problematiko, ki je trenutno eden najbolj perečih problemov modernega sveta.
Papež je odpotoval na Poljsko
05. 06. 1999 12.25
Papež Janez Pavel II. je danes odpotoval na dvanajstdnevno turnejo po svoji domovini, Poljski. Prva postaja njegovega najdaljšega obiska v Evropi bo Gdansk.
Drevi praznovanje šestega rojstnega dneva ZLSD v Novi Gorici
27. 05. 1999 16.40
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) bo svoj šesti rojstni dan proslavila na drevišnji osrednji slovesnosti v novogoriškem kulturnem domu.
Boris Jelcin podvojil število praznikov v Rusiji
07. 05. 1999 09.42
Ruski predsednik Boris Jelcin je v sedmih letih predsednikovanja v Rusiji uvedel 43 novih praznikov in dela prostih dni ter hkrati skrbno ohranil 31 nekdanjih komunističnih, je pred dnevi poročal časnik Komersant. Večina teh praznikov je profesionalnih, med njimi dan ribičev, dan carinikov, državni dan gasilcev, in padejo na nedeljo. Kakih 15 praznikov obeležuje velike zgodovinske trenutke sovjetske in ruske vojske. Jelcin je uvedel tri dela proste dni, ki pred njim niso obstajali, med njima dan proglasitve suverenosti Rusije (12. junija) in dan ustavnosti (12. decembra), nekatere praznike pa je preimenoval. Med njimi 1. maj, nekdaj imenovan dan solidarnosti in delavcev, danes praznik pomladi in dela, v Sovjetski zvezi najbolj spoštovan praznik, dan velike oktobrske revolucije 7. novembra pa je danes dan sporazuma in sprave in je ostal dela prost dan, je poročal moskovski časnik Komersant in se v članku pošalil, da ima Jelcin še 290 dni na razpolago za nove praznike in da v danes kapitalistični Rusiji še nimajo dnevov bank, borz ter nepremičnin.
RKS o nudenju pomoči prizadetim v Posočju, Tednu solidarnosti ter akciji Nikoli sami
27. 05. 1998 14.54
Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije (RKS) Mirko Jelenič je danes novinarjem predstavil dejavnosti RKS na področju nudenja pomoči prizadetim v Posočju, Teden solidarnosti RKS, ki bo potekal od 1. do 7. junija, ter letošnjo akcijo zbiranja sredstev za humanitarne programe RKS Nikoli sami.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Sklepni dan okrogle mize o zaveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvoja
17. 01. 1998 12.47
Bistven element projekta skupne Evrope je razvijanje in negovanje univerzalnih vrednot, ki temeljijo na človekovih pravicah, je v uvodnem delu sklepnega dne medvladne okrogle mize o ozaveščanju javnosti o pomenu mednarodnega razvoja poudaril predsedujoči izvršnega sveta Centra Sever - Jug pri Svetu Evrope Miguel Angel Martinez. Med drugim je opozoril, da naj bi priporočila, ki jih bodo danes sprejeli udeleženci dvodnevne konference, konkretneje zarisala področja, ki se jim bo v prihodnosti posvetil Center Sever - Jug.