demokratične reforme

Je neoliberalni udar strl delavske pravice?
12. 04. 2025 11.03
Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.

Stanje srbske poslanke še vedno resno, pred nadaljevanjem seje poostrili ukrepe
05. 03. 2025 10.05
Stanje srbske poslanke, ki je med torkovim kaosom doživela možgansko kap, je še vedno resno, je sporočila predsednica srbske skupščine Brnabićeva. Ostali dve poslanki, ki sta bili poškodovani med izgredi v parlamentu, pa se počutita dobro. Seja vlade, na kateri med drugim sprejemajo zakon o visokem šolstvu, se po torkovem kaosu z dimnimi bombami, šok granatami in metanjem jajc nadaljuje. Ob prihodu v parlament pa so na vhodu vse opozicijske poslance temeljito preiskali.

Pred sodiščem shod v podporo Janši, posredovala Policija
26. 11. 2024 14.14
Na celjskem sodišču se je nadaljevalo sojenje prvaku SDS Janezu Janši in soobtoženima, nekdanjima direktorjema Eurogradenj in Imosa Klemnu Gantarju in Branku Kastelicu, zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti. Zaslišana sta bila nekdanji komercialni direktor Imosa Mitja Majnik in stečajna upraviteljica te družbe Branka Remškar. Po sojenju se je pred zgradbo sodišča odvil zbor Janševih privržencev, ki so napolnili Prešernovo ulico in protestirali proti po njihovem mnenju "skorumpiranemu slovenskemu sodstvu". Kot je dejal Janša, gre za začetek upora proti krivosodju.

Pozivi k preiskavi in protestom: 'Priče in žrtve ruske posebne operacije'
28. 10. 2024 06.20
Madžarski premier Viktor Orban, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, na današnjem obisku v Gruziji ne predstavlja povezave, pravi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Pojasnil je, da rotirajoče predsedstvo Svetu EU namreč nima zunanjepolitičnih pristojnosti. Bruselj je medtem pozval k neodvisni preiskavi domnevnih volilnih nepravilnosti, opozicija pa že načrtuje demonstracije.

Von der Leynova: Zmagali smo
09. 06. 2024 22.07
EPP, S&D in Renew bodo glede na delne izide evropskih volitev, ki so potekale od četrtka do nedelje, tudi v desetem sklicu Evropskega parlamenta ohranile večino. Skupaj naj bi imele 409 sedežev v 720-članskem parlamentu. Od tega EPP 191, S&D 135, Renew pa 83. Trenutno imajo v parlamentu s 705 člani 176, 139 in 102 poslanca.

Svetina lani naštel 262 kršitev človekovih pravic
05. 06. 2024 13.38
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je predal letno poročilo in poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2023 predsednici republike Nataši Pirc Musar ter ga posredoval DZ. Predsedniku vlade Robertu Golobu ju bo predal v petek. Varuh je lani ugotovil 262 kršitev človekovih pravic, odločevalcem pa je podal 85 novih priporočil.

Širitvene dileme na Zahodnem Balkanu
18. 11. 2023 09.50
Širitvena utrujenost, prenovljena širitvena metodologija francoskega predsednika Macrona, sprva "coupling", nato pa "decoupling", so le nekateri izmed terminov, ki kažejo, kako dolgotrajen, neorganiziran in zmeden je širitveni proces EU na Zahodnem Balkanu. Kakorkoli že, priznati je treba, da del odgovornosti za razmere v tej regiji in zamiranje evropske perspektive nosi tudi EU. Vendar tukaj ne gre za kritiko na račun EU v slogu izjav politikov s srečanj držav pobude Odprti Balkan (Srbija, Severna Makedonija in Albanija), da si "EU ne prizadeva dovolj in stori premalo". Ravno nasprotno! EU naredi zelo veliko ali celo preveč in je težava morda prav v tem.

Naomi Klein v Doktrini šoka ne razvija resne analize neoliberalizma
23. 09. 2023 07.00
Leta 1970 je socialist in marksist Salvador Allende demokratično in z velikim zanosom prišel na oblast čilske države. Tri leta kasneje ga je z oblasti prek nasilnega državnega udara (ki ga je ZDA podpirala) izrinil general Augusto Pinochet, s čimer se je za skoraj 20 let končala čilska demokracija. General je bil brutalen diktator, njegov režim izjemno okruten. Tisoči so bili usmrčeni, več deset tisoč zapornikov je bilo mučenih, več sto tisoč ljudi je bilo potisnjenih v izgon.

Tožilci pozivajo vlado, naj vodi skupna pogajanja s sodniki glede plač, ne pa ločeno
08. 05. 2023 07.38
"Nenaden zasuk v načinu dela, ko se je vladna stran začela ločeno pogovarjati s sodniki, kljub ustnim in pisnim priporočilom ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik, naj se usklajevanja nadaljujejo skupaj s sodniki in državnimi tožilci, je v Državnotožilskem svetu spodbudilo dodatno zaskrbljenost in nejevoljo," je v pismu premierju Robertu Golobu, ki smo ga pridobili, zapisal predsednik Igor Lučovnik. Opozarja tudi, da problem prenizkih plač tožilcev že predolgo traja. S tem se strinja tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. "Želimo, da se popravijo stare krivice glede tožilskih plač. Tudi sam ne vidim nobenih razlogov za to, da se pogajanja s sodniki in tožilci vodijo ločeno," je povedal za 24ur.com.

Netanjahu preložil sprejetje reforme: 'Protesti ogrožajo narodno enotnost'
27. 03. 2023 06.23
V Izraelu je, potem ko je predsednik vlade Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta, na ulice stopilo več 10.000 ljudi. V Jeruzalemu je policija in vojska nad demonstranti, ki so se zbrali v bližini Netanjahujeve hiše, uporabila vodne topove. Minister za gospodarstvo Nir Barkat je Netanjahuja opozoril, da je državo pripeljal na rob državljanske vojne. Dodal je tudi, da je reforma, ki ji Galant nasprotuje, nujna ter da jo bodo izvedli, a ne za ceno "državljanske vojne". Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je nato napovedal preložitev sprejetja sporne pravosodne reforme, Netanjahu pa je poudaril, da protesti predstavljajo resno grožnjo narodni enotnosti.

Največji protest v Izraelu doslej: Pol milijona Izraelcev proti prenovi pravosodja
12. 03. 2023 18.14
V Izraelu so že deseto soboto zapored potekali množični protesti proti reformi pravosodja, ki jo pripravlja konservativna vlada Benjamina Netanjahuja. Po navedbah tamkajšnjih medijev protesti ne popuščajo, saj se jih je v številnih krajih po državi udeležilo doslej največ ljudi.

Kitajska po 10 letih dobila novega premierja
11. 03. 2023 08.17
Li Čiang, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika Ši Džinpinga, je postal novi kitajski premier. Na položaju bo zamenjal Li Kečianga, ki se po dveh petletnih mandatih umika.

'Razmere v zdravstvu slabše, kot si misli kdorkoli v državi'
18. 01. 2023 08.19
Koalicijski vrh naj bi razpravljal o izhodiščih reform, ki jih namerava vlada začrtati v letu 2023. A naposled so se osredotočili le na zdravstveno reformo. Dogovorili so se, da bodo vsi prisotni člani koalicije podpisali zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Kot je zagotovil Golob, namen aneksa h koalicijski pogodbi ni discipliniranje kogarkoli, ampak iskanje skupnega jezika. Prav tako je poudaril, da ima minister za zdravje podporo vseh koalicijskih partnerjev. Stanje v zdravstvu je namreč slabše, kot si lahko kdorkoli misli, je poudaril premier.

Evropski parlament izglasoval: Denar za Srbijo le, če uvede sankcije proti Rusiji
23. 11. 2022 15.00
Evropski parlament je sprejel Resolucijo o širitvi EU, ki Evropski komisiji in državam članicam priporoča, naj napredovanje Srbije v EU pogojujejo z uvedbo sankcij proti Rusiji in vidnim napredkom pri reformah. Sprejet je bil tudi amandma, ki med drugim priporoča revizijo predpristopnih sredstev za Srbijo in iz njih financiranih projektov. Gre sicer za neobvezujočo resolucijo, ki pa nosi močno politično sporočilo.

Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40
Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.

'Velikan, ki je odprl pot svobodni Evropi'
31. 08. 2022 06.17
Odzivi javnosti ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, ki je odločilno vplival na 20. stoletje, govorijo o velikanu, ki je odprl pot svobodni Evropi. Njegov velik zgodovinski pomen je nesporen, o čemer pričajo tudi odzivi na njegovo smrt. "Predstavljajte si, da bi imeli njegov pogum, Gorbačov zdaj pripada zgodovini," je dejal ameriški igralec in nekdanji guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger. Vsi pa ga ne vidijo v tako pozitivni luči, nekdanji britanski veleposlanik v Moskvi Sir Rodric Braithwaite je dejal, da je bil Gorbačov "heroj za nekatere, izdajalec za druge."

Madžarska in Poljska še vedno čakata na milijarde. EU: pogoji niso izpolnjeni
13. 07. 2022 18.00
Ob objavi poročila o vladavini prava se iz Evropske komisije znova vrstijo pozivi Madžarski in Poljski h krepitvi vladavine prava, neodvisnosti medijev in protikorupcijskih varoval. Komisija je sporočila, da zaskrbljenost zaradi razmer v članicah unije ostaja, pogoji za sprostitev milijardne pomoči državama pa so še vedno neizpolnjeni.

Visoka pričakovanja: 'Naj ne pozabijo, da so državo dobili v upravljanje, in ne v last'
25. 04. 2022 07.23
Predstavniki sindikalnih central ocenjujejo, da so volivci na včerajšnjih državnozborskih volitvah zavrnili smer, v katero je Slovenijo peljala dosedanja vlada premierja Janeza Janše. Želijo si obnovitve socialnega dialoga in sklenitve socialnega sporazuma, v šolskem sindikatu pa tudi takojšnjo obravnavo njihovih stavkovnih zahtev. Na drugi strani gospodarstveniki vseh stanovskih združenj opozarjajo na številne izzive, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada, kot sta okrevanje po pandemiji covida-19 in rast cen. V zdravniških vrstah pa od nove vlade pričakujejo prioritetno reševanje težav v zdravstvu.

Macron: Bom predsednik vseh Francozov
24. 04. 2022 10.19
Vzporedne volitve so pokazale, da je v drugem krogu predsedniških volitev zmagal dosedanji predsednik Emmanuel Macron in premagal skrajno desničarko Marine Le Pen. Macron je bil izvoljen z 58,2 odstotka, njegova tekmica z 41,8 odstotka glasov. Macron je z zmago postal prvi francoski predsednik v 20 letih, ki je dobil drugi mandat. Po zmagi je napovedal, da bo predsednik vseh Francozov. Pred privrženci pred Eifflovim stolpom v Parizu je dejal, da njegov drugi mandat ne bo zgolj nadaljevanje prvega, temveč bo delal na nov način, da najdejo odgovore na skrbi ljudi. Le Penova je izid volitev kljub porazu označila za odlično zmago.

Madžarska: boj za zmago na nedeljskih volitvah bo napet
02. 04. 2022 07.00
Nedeljske splošne volitve in sočasen referendum o sporni zakonodaji, ki naj bi otroke ščitila pred propagando LGBTIQ, bodo ključen preizkus javne podpore vladanju premierja Viktorja Orbana, ki traja že tri mandate. Poznavalci jih ocenjujejo kot napet boj nasprotujočih si vizij prihodnosti Madžarske, katerega finale je zasenčila vojna v Ukrajini.

Vzpenjajoča se kitajska velesila je ekonomski čudež v zatonu
31. 07. 2021 07.00
Neprijetno vprašanje, ali, kdaj in kako bo vzpenjajoča se velesila Kitajska izzvala ameriško hegemonijo in radikalno spremenila zdaj že več kot 70 let trajajoč liberalni, "na pravilih temelječi" mednarodni red, je v zadnjih letih pristalo v središču akademskih in javnih razprav o mednarodnih odnosih in geopolitični prihodnosti sveta.

Spletni nindže, prevratniki in temni denar ameriške demokracije
26. 06. 2021 08.34
Ulica pred javno osnovno šolo Mamie Fay v newyorški Astorii je bila ta volilni torek, ko so v mestu izbirali strankarske kandidate za volitve, običajno prizorišče ameriške politične kramarije. Podporniki posameznih kandidatov so mimoidoče vztrajno spraševali, ali so že oddali svoj glas in ali imajo v mislih njihovega izbranca. Ameriška demokracija deluje precej drugače od evropske, tisti dan pa je še eno glasovanje, v prestolnici dobrih štiristo kilometrov južneje, dajalo vedeti, da svetilnik demokracije ne samo izgublja svoj sij, ampak je v težavah.

Novi obrazi ali kolaps liberalne politike?
20. 03. 2021 07.00
Neuspeh opozicijskega projekta KUL, vnovični vznik in odhod iz politike Karla Erjavca, nestrankarska disciplina, notranja trenja v SMC-ju ter vsesplošna kriza zaradi covida-19 so znova obudili že dobro desetletje trajajočo politično igro pred vsakimi parlamentarnimi volitvami – iskanje "novega obraza", ki bo "združil" levo-liberalno sredino z namenom, da se prepreči zmago Janeza Janše na naslednjih volitvah.

Leto dni koalicije in opozicije: Treba se je pogledati v ogledalo in postaviti cilje
14. 03. 2021 12.35
Za nami je pestro prvo leto aktualne vlade Janeza Janše. O tem, kaj ga je zaznamovalo, kaj pomeni za prihodnost Slovenije, njenega političnega prostora in njeno mesto na evropskem zemljevidu – predvsem ob predsedovanju, smo se pogovarjali z analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Markom Balažicem.

V Hongkongu množične aretacije aktivistov in opozicije
06. 01. 2021 09.38
V Hongkongu so aretirali 50 opozicijskih politikov in aktivistov, oblasti jih obtožujejo, da so poskušali "zrušiti lokalno vlado". Množične aretacije so potekale v skladu s spornim zakonom o nacionalni varnosti, ki ga je lani uradni Peking vsilil Hongkongu, sicer posebnemu administrativnemu območju z določeno stopnjo avtonomije, po večmesečnih množičnih prodemokratskih protestih.

Pahor stranke poziva k sodelovanju, opozicija: Realna politika ni Instagram
26. 10. 2020 19.47
Še en poziv predsednika države Boruta Pahorja k enotnosti politike in dogovoru o sodelovanju pri premagovanju koronakrize, ki ni padel na plodna tla. Vrata k projektnemu sodelovanju so še vedno odprta, odgovarjajo Janša in vladne stranke, opozicijske, ki se povezujejo v Koalicijo ustavnega loka, pa so nad takšnim predsednikovim pozivom ogorčene. Medtem ko Janševa vlada ruši demokratične temelje države, Pahor miži na obe očesi, opozarjajo.

'Ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti. Predpostavlja sodelovanje'
13. 10. 2020 12.14
Načelo delitve oblasti – (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje je naslov posveta, prvega takega v zgodovini, ki ga gosti predsednik Pahor. Ta je poudaril, da je z Ustavo RS določen sistem zavor in ravnovesij, ki med vejami oblasti vzpostavlja njihov medsebojni nadzor in odvisnost ter zagotavlja, da nobena veja oblasti ne more prevladati nad drugo. A kot pravi "ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti. Predpostavlja sodelovanje, dialog."

Trump med diktatorjem in klovnom
20. 05. 2020 06.00
Predčasen odhod še enega nadzornika ameriške izvršne oblasti je poglobil skrbi, da vlada Donalda Trumpa vztrajno razžira mehanizme za vzdrževanje demokratične države. Liberalni analitiki se ob tem sprašujejo, ali gre za načrtno pot v monarhijo predsednika brez omejitev ali nerazsoden Trump v boju za politično preživetje grobo taca po vsem, kar mu stoji na poti.

Cerarjev ne Janezu Janši
10. 02. 2020 09.32
Miro Cerar je v pismu vodstvu SMC izrazil nasprotovanje politiki Janeza Janše in sporočil, da v morebitni vladi pod vodstvom Janeza Janše ne more sodelovati.

Zgodba o liberalnem in neliberalnem slonu v dnevni sobi srednje in vzhodne Evrope
01. 02. 2020 07.00
"Upanja nedvoumno ne gre enačiti z optimizmom. Ne gre za prepričanje, da se bo nekaj na koncu dobro izšlo, temveč za prepričanje o tem, da je nekaj smiselno, ne glede na končni rezultat." (Vaclav Havel, 1990)