dokumenti

Ima prodaja elektronskih knjig prihodnost?

16. 01. 2000 18.17

Microsoft in založba Barnes and Noble nameravata skupaj razviti in tržiti program, s katerim bi prodajali ''elektronske'' knjige in pri tem uporabljali novo Microsoftovo tehnologijo Clear Type.

Najstarejša Makedonka ima 127 let

08. 01. 2000 10.17

Makedonski dnevnik je nedavno poročal o najstarejši Makedonki, ki živi v mestu Selce, pet kilometrov oddaljenem od Tetova na zahodu države. Po poročanju dnevnika je bila 127-letna Mersude rojena 27. avgusta 1872, kar potrjujejo tudi uradni turški dokumenti. Mersude je rodila pet sinov in štiri hčere ter ima 150 potomcev. Govori tri jezike, makedonskega, albanskega in turškega. Po njenih besedah recept za dolgo življenje vsebuje naslednje ''sestavine'': potrebno je imeti ljudi, dan in delo. Pomembno je spoštovati sonce in vstati, ko vzide, ter iti spat, ko zaide. Prav tako je pomembno piti veliko mleka in jesti mlečne proizvode ter sadje. Potrebno je tudi delati, a ne pretirano in navsezadnje, potrebno se je izogibati prepirom.

Sergejev na obisku v Jugoslaviji

24. 12. 1999 08.49

Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević in ruski obrambni minister Igor Sergejev sta na včerajšnjem pogovoru v Beogradu označila misijo Združenih narodov na Kosovu kot neuspešno ter pozvala Varnostni svet ZN k takojšnjemu ukrepanju. V skupni izjavi je zapisano, da ima VS ZN nalogo, da čimprej ukrepa proti tistim, ki so odgovorni za neuspeh izvrševanja nalog ter da zagotovi strogo spoštovanje 1244 resolucij ter vojaških sporazumov. Dodaja še, da so bili mednarodni dokumenti, ki zadevajo Kosovo, množično in sistematično kršeni.

Restavrirali 8000 Bachovih notnih listov

21. 12. 1999 13.23

V Nemčiji so te dni odprli delavnico, v kateri bodo strokovnjaki restavrirali več tisoč strani notnega zapisa, ki ga je leta 1750 napisal takrat 60-letni skladatelj Johann Sebastian Bach. Na približno 8000 notnih listih, ki jih bodo predvidoma restavrirali v treh letih, bodo odstranili tudi približno 5600 pack črnila. Dokumenti so po ocenah poznavalcev vredni 600 milijonov mark. Za restavracijo notnih zapisov sicer še niso zbrali potrebnih sredstev. Samo za izgradnjo delavnice so porabili 720.000 mark. Z delom bodo restavratorji začeli prihodnji mesec.

Gaspari mora odgovoriti do srede januarja

16. 12. 1999 18.05

Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je ministru za finance Mitji Gaspariju včeraj poslal 17 strani dolgo interpelacijo o njegovem delu in odgovornosti, ki jo je 14. decembra vložilo 25 poslancev SDS in SKD. V skladu s poslovnikom mora minister Gaspari svoj odgovor na očitke iz interpelacije poslati najkasneje v 30 dneh, tj. do 14. januarja 2000.

Gaspari o interpelaciji

15. 12. 1999 08.38

Minister za finance Mitja Gaspari je v zvezi z interpelacije, ki jo je zoper njega vložilo 25 poslancev SDS in SKD, dejal, da je ta poteza politično motivirana in da bo čim prej pripravil kakovostne odgovore nanjo. Gaspari je zanikal nezakonitosti in pomanjkanje nadzora ter poljudnost proračunske politike. Kot je pojasnil, bodo to potrdili dokumenti, in sicer tako, kar zadeva očitane nezakonitostih v t.i. temeljnih razvojnih programih kot tudi nepravilnosti na ministrstvu za šolstvo in šport. Ob tem je Gaspari menil, da ''v obeh primerih to sodi tja, kamor mora soditi - v resorna ministrstva''.

Po 84 letih našli denarnico raziskovalca

15. 12. 1999 08.24

Na Antarktiki so našli denarnico, ki jo je pred 84 leti tam izgubil član britanske ekspedicije. Denarnico so našli Novozelandci v nekem barakarskem naselju na Cap Evansu na Rossovem otoku, ki so ga leta 1911 postavili člani ekspedicje pod vodstvom slavnega britanskega raziskovalca Roberta Scotta. V denarnici iz zelenega usnja je med drugim pet fotografij in štiri vozovnice za tramvaj ter dokumenti z dne 21. novembra leta 1914. Na podlagi teh podatkov domnevajo, da je bil lastnik denarnice član neke druge ekspedicije, ki jo je vodil raziskovalec, prav tako Britanec, Ernest Shackleton, katere usoda pa je tragična.

Pomoč žrtvam min v višini 50.000

13. 12. 1999 20.15

Slovensko podjetje SPEM Komunikacijska skupina je doniralo mednarodni fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min v Bosni in Hercegovini sredstva v vrednosti 50.000 ameriških dolarjev. Svečana predaja donacije je bila danes v Mariboru.

Beograd vztraja pri delni vrnitvi svojih enot

28. 11. 1999 20.19

Beograd ''vztraja'' pri delni vrnitvi jugoslovanske vojske in policijskih sil na Kosovo, kar predvidevajo tudi mednarodni sporazumi, poroča agencija Tanjug, ki se sklicuje na jugoslovanskega zunanjega ministra Živadina Jovanovića.

Emilie Schindler zahteva Schindlerjev seznam

06. 11. 1999 11.41

Vdova Oskarja Schindlerja Emilie je najela odvetnika, ki bi ji pomagal dobiti nedavno najdeni seznam kakih 1200 Judov, katere naj bi Oskar Schindler v času nacističnega režima rešil pred smrtjo. Emilie Schindler, ki sedaj živi v Argentini, je edina zakonita dedinja predmetov svojega pokojnega moža, zatrjuje njen odvetnik. Slavni Schindlerjev seznam, po katerem nosi naslov tudi leta 1994 posneti film ameriškega režiserja Stevena Spielberga, in torbo z dokumenti, v kateri so seznam našli, sedaj hrani zvezni nemški arhiv. Arhivu je dokument izročil nemški časnik Stuttgarter Zeitung, ta pa ga je prejel od otrok že pokojnih zakoncev iz Hildesheima na severu Nemčije, pri katerih je Schindler preživel zadnja leta svojega življenja. Otroci pokojnih zakoncev, ki so seznam našli med pospravljanjem podstrešja njihove družinske hiše v Stuttgartu, upajo, da bo Nemčija dragoceni dokument poklonila holokavstu posvečenemu muzeju Yad Vašem v Jeruzalemu.

Preiskovalna komisija ponovno o orožju

02. 11. 1999 20.41

Preiskovalna komisija, ki ugotavlja vpletenost politikov in visokih državnih uradnikov v prodajo orožja in opreme Hrvaški iz skladišča Ložnica v Slovenski Bistrici, je danes zaslišala prve tri od predvidenih desetih prič. Komisija preiskuje predvsem, ali je šlo za osebna okoriščanja, saj denarja od prodaje tega orožja v proračunu ni. Zasliševanje prič se bo pred komisijo nadaljevalo še v nekaj naslednjih dneh.

Bosta Kokol in Medeiros lahko igrala?

19. 10. 1999 15.52

Nastopa nekdanjega slovenskega nogometnega reprezentanta Vladimirja Kokola in Brazilca Denia Medeirosa za slovenskega nogometnega prvoligaša Muro iz Murske Sobote sta zaradi nepopolne dokumentacije pod velikim vprašajem.

Schindlerjeva vdova zahteva kovček

19. 10. 1999 15.15

Vdova Oskarja Schindlerja Emilie Schindler je vložila zahtevek za zapuščino, ki so jo odrili v nekem kovčku na podstrešju nekega stanovanja.

Razstava Michelangelovih zgodnjih del

07. 10. 1999 15.25

Razstava z naslovom Mladost Michelangela, ki so jo danes odprli v Firencah, nudi prvo priložnost za ogled celotnega zgodnjega dela umetnika v vsej njegovi raznolikosti. Na razstavi so združene risbe, slike, dokumenti in skulpture, ki jih je Michelangelo v mladosti ustvaril v Firencah in Rimu. Razstava bo na ogled v Casi Buonarotti in Orožarski sobi v Palazzo Vecchio do 9. januarja prihodnje leto. Dela, ki so na ogled, so med drugim posodili pariški Louvre, Metropolitan Museum iz New Yorka in londonska National Gallery.

Argentina dala zatočišče vojnim zločincem

03. 10. 1999 10.11

Argentinska vlada naj bi priznala, da je po drugi svetovni vojni dala zatočišče 180 nacističnim vojnim zločincem, je zapisal izraelski časnik Haaretz daily. Omenjena ugotovitev izhaja iz poročila argentinskega vladnega odbora, v katerem je podrobno opisano povojno obdobje v tej južnoameriški državi. Med nacističnimi zločinci, ki so v Argentini našli svoj drugi dom, naj bi bil tudi razvpiti Josef Mengele, ki je opravljal medicinske poskuse v koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Časnik Haaretz še navaja, da naj bi zločinci v Argentino prišli s ponarejenimi begunskimi dokumenti Rdečega križa, nekdanji argentinski predsednik Juan Peron pa naj bi jim dovolil, da pridejo v državo, saj naj bi med njimi bilo veliko znanstvenikov in inženirjev, ki bi lahko državi pomagali.

Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja

21. 09. 1999 13.49

Slovenski gledališki muzej je v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Poljske v Sloveniji dvojno številko svoje redne publikacije Dokumenti tokrat posvetil sodobnemu poljskemu gledališču. Z razstavo sodobnega poljskega gledališkega plakata, ki je bila spomladi na ogled v tem muzeju, s ciklusom predavanj poljskih teatrologov in gledaliških ustvarjalcev ter z video projekcijami najzaminivejših predstav poslednjih desetletij je Slovenski gledališki muzej namenil ustrezno pozornost povojnemu poljskemu gledališču. Kot poudarja direktor muzeja Ivo Svetina, je bilo to zanimivo in inspirativno dogajanje na Slovenskem premalo poznano.

Jelinčičev intervju Televiziji Vranje

13. 09. 1999 11.37

Poslanec slovenskega parlamenta in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je v pogovoru za Televizijo Vranje dejal, da je bil napad zveze NATO na ZRJ v nasprotju z vsemi mednarodnimi pravnimi dokumenti, zlasti pa 5. členom ustanovne listine Združenih narodov (ZN), je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

Umor na Zaloški cesti v Ljubljani

11. 09. 1999 17.52

Na Zaloški cesti v Ljubljani je danes zjutraj pred lokalom Bounty prišlo do streljanja; o tem je bila Policijska uprava Ljubljana obveščena ob 3.59. Neznani moški iz še neidentificirane skupine je streljal na državljana Bosne in Hercegovine Nermina A., rojenega leta 1963, ki je na kraju streljanja podlegel poškodbam. Po podatkih ljubljanske PU naj bi bil Nermin A. policiji že znan, bil pa je brez stalnega prebivališča in brez urejenega statusa v Sloveniji. Poleg tega je bil okoli 4. ure zjutraj v ljubljanski Klinični center zaradi strelne poškodbe v predelu pasu pripeljan Ljubljančan K.Š., rojen leta 1973. Domnevno je K.Š. zaposlen v lokalu Bounty in bi lahko bil poškodovan pri omenjenem streljanju.

Hude obtožbe na račun papeža Pija XII.

10. 09. 1999 08.37

Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemitistično usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot ''umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu''. Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornwella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornwellove knjige niso želele komentirati, češ da ne poznajo njene točne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež ''na skrivaj'' rešil življenja na tisoče Judov.

Grešovnikova o grožnjah Marjana Podobnika

04. 09. 1999 12.25

Potem, ko je včeraj Boža Grešovnik spregovorila pred kamerami o grožnjah predsednika SLS Marjana Podobnika njej in njeni družini, se zgodba nadaljuje. Grešovnikova je na tiskovni konferenci razkrila sporne finančne posle slovenske ljudske stranke. Gre za najemanje avstrijskih posojil in financiranje volilne kampanije s strani Nicolasa Omana.

Delamaris: 120 let iz morja v konzerve

20. 08. 1999 15.51

Izolski Delamaris je danes predstavil knjigo 120 let iz morja v konzerve tržaškega raziskovalca Bruna Volpija Lisjaka. Uvodno predstavitev knjige je podal Darko Drenovec iz Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru. Knjiga, ki je izšla v tri tisoč izvodih, je darilo Delamarisa ribištvu in prav zato so jo izdali ob izolskem ribiškem prazniku.

Predlog novega zakona o potnih listinah

15. 08. 1999 16.36

Na prvo obravnavo v državnem zboru čaka predlog zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, ki bo nadomestil stari zakon iz leta 1991 ter zagotovil boljšo zaščito in večjo verodostojnost potovalnih listin ter celovito urejal vsa vprašanja v zvezi s potovalnimi dokumenti v skladu z ostalo slovensko zakonodajo, po mednarodnih standardih in zahtevah Evropske unije na tem področju. Predlog zakona, ki ga je vlada sprejela na seji 24. junija, pa med drugim ne predvideva vpisa otrok v potno listino staršev ter zožuje krog upravičencev do izdaje diplomatskega in službenega potnega lista, pri čemer se je predlagatelj oprl na ureditev tega vprašanja v državah članica EU.

Po 56 letih našel denarnico

12. 08. 1999 09.19

78-letni Giuseppe Fuggi je po 56 letih našel denarnico, ki jo je izgubil v zimi 1942/1943, ko je kot vojak italijanske vojske služil na Azurni obali. Delavci so med prenavljanjem neke stare hiše v Saint Tropezu našli denarnico z njegovimi dokumenti in ljubezensko pismo njegove nekdanje zaročenke Biance, ki je ni videl nikoli več. Gospod Fuggi danes živi v Rimu, je vdovec in ima tri otroke.

Odtujeno nebo je približala umetnost

08. 08. 1999 10.09

Od dvajsetega junija do prvega avgusta letos je Duisburški Muzej Wilhelm Lembruck, Evropski center za sodobno kiparstvo, priredil razstavo Povezana mesta-Umetnostni procesi v urbani mreži. Dvanajst umetnikov iz Avstralije, Nemčije, Nizozemske, Slovenije, Velike Britanije in ZDA je v okviru razstave v osmih porurskih mestih izvajalo instalacije, z internetom podprte projekte, telekomunikacijske akcije in fotografiralo. Kuratorka razstave je bila dr. Soeke Dinkla.

Kitajska posnela film o svoji prvi atomski bombi

04. 08. 1999 11.02

Kitajska namerava 50-letno vladavino Komunistične partije zaznamovati s filmom, vrednim 1,8 milijona dolarjev, v katerem opisujejo, kako so zgradili svojo prvo atomsko bombo brez tuje pomoči. Film z naslovom Rojstvo kitajske A-bombe je bil posnet v puščavskem območju Lop Nur, kjer so Kitajci oktobra 1964 preizkusili svojo prvo atomsko bombo. Film je bil posnet potem, ko je ameriški kongres obtožil Kitajsko, da je v 20-letnem vohunskem prizadevanju ukradla ameriško skrivnost o jedrskem orožju, kar je Kitajska zanikala.

Muzej v spomin na žrtve lova na čarovnice

03. 08. 1999 11.49

Med leti 1582 in 1683 so v mestecu Bergheim na severovzhodu Francije zažgali 40 žensk, obtoženih čarovništva. V spomin na te ženske bodo prebivalci mesteca uredili muzej, ki bo predstavil kruto obdobje srednjega veka, po vsej Evropi zaznamovanega z lovom na čarovnice. Strah pred katastrofami, slabimi letinami, epidemijami, lakoto, vojnami in sočlovekom je namreč ljudi vzpodbudil k iskanju grešnih kozlov. Tako so zaradi ene nepremišljene kletvice proti cerkvi, obnašanja, ki ni bilo v skladu s kakšnim cerkvenim predpisom, ali slabe letine mučili in obsodili mlade, stare, bogate in revne. Včasih pa je za kaznovanje domnevne čarovnice zadostoval že kar dojenček, ki je umrl ob porodu. V muzeju bodo na ogled vsi dokumenti povezani s procesom, med drugim pritožbe sodnih uradnikov in priznanja, ki so jih od osumljenih izsilili z mučenjem. Obsojene so tako morale opisati svoje odnose s hudičem in poroko z njim ter ovaditi tiste, ki so pri tem sodelovali.

Nemški parlament se je preselil v Berlin

31. 07. 1999 20.43

S prihodom zadnjih vagonov z opremo se je po štirih tednih danes končala selitev nemškega parlamenta iz Bonna v Berlin.

V Venezueli naj bi ugrabili letalo s 17 potniki

31. 07. 1999 10.38

V Venezueli naj bi neznanci ugrabili letalo družbe Avior s 17 potniki, med njimi jih je tudi nekaj s ponarejenimi dokumenti, so sinoči poročali mediji v Caracasu.

Sarajevska afera

28. 07. 1999 20.40

Kot smo poročali, je parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih služb včeraj o sarajevski vohunski aferi presodila, da je vojaška obveščevalna služba leta 1996 v Sarajevu nezakonito spremljala civilne osebe. Eden od nadzorovanih, Andrej Lovšin, nekdanji šef Voma, je danes napovedal kazensko ovadbo.

Interpelacija zoper Smrkolja

23. 07. 1999 20.47

Poslanci bodo prihodnji teden razpravljali o interpelaciji zoper kmetijskega ministra Cirila Smkrolja. V javnosti je bilo v zadnjih dneh slišati govorice, da ministra ne podpira niti lastna stranka. Slovenska ljudska stranka (SLS) je danes javno naznanila, da so govorice neutemeljene in da ima minister njeno popolno podporo. Franc Zagožen pravi, da bi v primeru nezakonitega delovanja kmetijskemu ministru sami predlagali, naj odstopi. Tudi očitki iz interpelacije, ki jo je zaradi domnevno nezakonitih sprememb namembnosti zemljišč vložila Združena lista socialni demokratov, po besedah Zagožna ne držijo.