družbeni
Kras in Istra slikarja samouka Friderika Hrasta
09. 08. 1999 12.53
V Galeriji Kompas bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo slik Friderika Hrasta z naslovom Kras in Istra. Hrast, rojen leta 1928, po izobrazbi pravnik, se je slikarstva še posebej močno lotil ob upokojitvi. Javnosti se je v petindvajsetih letih, odkar slika, predstavil petkrat. Njegov slikarski svet je vezan predvsem na kraje nad Kraškim Kalom, Černotiče in na obalni pas Slovenske Istre. Po mnenju Mirka Juterška, avtorja zapisa na razstavni zloženki, pa so tokrat Hrastove krajinske slike drugačne. Prešnje poenostavljeno stilizirano odslikavanje izginjajoče kraške arhitekture se sedaj preliva v vse bolj slikarsko prefinjene odtenke, ki ob navideznem miru odkrivajo doživetje zapuščenosti, osamljenosti in pustote.
Odtujeno nebo je približala umetnost
08. 08. 1999 10.09
Od dvajsetega junija do prvega avgusta letos je Duisburški Muzej Wilhelm Lembruck, Evropski center za sodobno kiparstvo, priredil razstavo Povezana mesta-Umetnostni procesi v urbani mreži. Dvanajst umetnikov iz Avstralije, Nemčije, Nizozemske, Slovenije, Velike Britanije in ZDA je v okviru razstave v osmih porurskih mestih izvajalo instalacije, z internetom podprte projekte, telekomunikacijske akcije in fotografiralo. Kuratorka razstave je bila dr. Soeke Dinkla.
Francoski BDP naj bi letos porasel za 2,2 odstotka
02. 08. 1999 13.23
Francoski bruto družbeni proizvod (BDP) naj bi se po danes objavljenih napovedih finančnega inštituta letos povečal za 2,2 odstotka.
Bo rast BDP enaka lanski?
08. 07. 1999 07.56
Rast bruto domačega proizvoda (BDP) v 11 državah Evropske denarne unije (EMU) naj bi se prihodnje leto spet povzpela na 2,6 odstotka, kolikor je znašala leta 1998, ocenjuje nemški raziskovalni inštitut IFO. Pričakuje se namreč, da bo gospodarstvo EMU prihodnje leto spet dobilo zalet, saj se izboljševanje finančnega stanja na trgih v razvoju nadaljuje, relativno poceni evro pa spodbuja izvoz.
Pregledna razstava del Vladimirja Makuca
24. 06. 1999 10.25
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 20. uri odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 5. septembra.
3,6 odstotna gospodarska rast v Španiji
24. 06. 1999 08.05
Bruto družbeni proizvod se je v Španiji v prvem letošnjem tromesečju povečal za 3,6 odstotka glede na enako lansko obdobje, so povedali predstavniki nacionalnega statističnega instituta. V zadnjem lanskem četrtletju je gospodarska rast v Španiji znašala 3,7 odstotka. Gospodarska rast prvega četrtletja rahlo presega napovedi, ki jih je v začetku maja objavila Banka Španije. V skladu z njimi naj bi namreč bruto domači proizvod v prvem četrtletju letos zrasel za 3,5 odstotka. Rasti prvega tromesečja pa je botrovalo predvsem močno povečanje notranjega povpraševanja, ki se je zahvaljujoč dinamiki porabe in vlaganj povečalo za 5,5 odstotka.
BDP v Švici zrasel za 0,4 odstotka
12. 06. 1999 09.00
Bruto družbeni proizvod je v Švici v prvem letošnjem četrtletju ob sezonskih prilagoditvah zrasel za 0,4 odstotka, so sporočili z zveznega urada za ekonomski razvoj. Raven gospodarske proizvodnje je glede na enako lansko obdobje zrasla za 0,7 odstotka, pri čemer je ta v zadnjem lanskem tromesečju glede na enako obdobje leta 1997 zrasla za 1,2 odstotka. Poraba zasebnih gospodinjstev se je v prvem tromesečju letos povzpela za 1,5 odstotka, pri čemer je ritem rasti v primerjavi z lanskim drugim polletjem precej upočasnjen.
Projekt Odprta šola poteka na 72 slovenskih srednjih šolah
17. 05. 1999 15.03
Zavod RS za šolstvo je na ljubljanski Gimnaziji Šiška danes pripravil predstavitev projekta Odprta šola, ki sicer poteka na 72 slovenskih srednjih šolah. Na desetih področjih Odprte šole v šolskem letu 1998/99 potekajo 503 programi.
Kockanje kot odvisnost
11. 05. 1999 07.38
V senci alkoholizma in mamil obstaja tudi javno zanemarjena patološka strast, bolje rečeno odvisnost od iger na srečo. Kdor je imel priložnost prebrati Kockarja F. M. Dostojevskega, ki je bil tudi sam kockarski odvisnik, je lahko spoznal, kaj pomeni ''patološko kockanje'' oz. kaj pomeni odvisnost od kocke. Psihologi in psihiatri opozarjajo, da je kockanje kot odvisnost neupravičeno ostalo v senci alkohola in narkomanije, saj gre za ''zelo veliko progresivno in kronično motnjo'' in prestavlja velik družbeni in zdravstveni problem. Kockanje ogroža predvsem družino. Raziskave so pokazale, da je v odrasli populaciji od 0,77 do 3,4 odstotka ''patoloških kockarjev''. Patološko kockanje oz. odvisnost je moč zdraviti z zdravili in psihoanalizo. Moški, ki zaradi kockanja poiščejo zdravniško pomoč, imajo ponavadi za seboj že 20 do 30 let kockanja.
Evropski parlament potrdil Agendo 2000
06. 05. 1999 17.32
Evropski parlament je danes potrdil Agendo 2000 - program reform Evropske unije, o katerem so pogajanja tekla skoraj dve leti.
Sporočilo ruskega finančnega ministrstva
13. 04. 1999 08.27
Ruski bruto družbeni proizvod je v poslovnem letu 1998 znašal 2684,5 milijarde rubljev, je sporočilo rusko finančno ministrstvo. Primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal 103,5 miljarde rubljev oziroma 3,9 odstotka celotnega BDP in je bil v glavnem pokrit s tujimi posojili, ki so narasla na 90,2 milijarde rubljev. Stroški servisiranja dolgov so bili lani precejšni, saj so za zunanji dolg znašali 40,9 milijarde rubljev, za notranji pa 65,7 milijarde rubljev.
Umrl je akademik Ferdo Gestrin
12. 04. 1999 16.50
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik - zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino. Leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Tudi delfini niso tako nedolžni
15. 03. 1999 07.20
Delfini navezujejo zapletene družbene odnose, podobne človeškim, med njimi pa je najti celo politike, trdijo znanstveniki. Med raziskovanjem v zalivu Shark Bay na zahodu Avstralije so znanstveniki odkrili, da samci ene od vrst delfinov v jatah s prek 400 živalmi navezujejo družbene odnose na dveh ravneh. Večina jih spoštuje trdne vezi, nekateri pa znajo v hipu pozabiti na zvestobo. Videti je, da družbeno kolesje te vrste poganja zapleten sistem vezi s političnim ozadjem, pravi profesor morske biologije na univerzi Darmouth v zvezni državi Massachusetts Richard Connor, ki je s sodelavci odkril, da je 14 delfinov v opazovani jati na mah zavrglo prijateljstva, da bi se pridružili izstopajočim posameznikom v ''superzavezništvu,'' ki potuje do tri kilometre daleč, da bi tekmovalo z manjšimi in konzervativnejšimi skupinami. Čeprav posamezni delfini lahko ostanejo skupaj do dvajset let, se lahko skupine po besedah znanstvenikov izoblikujejo tudi zaradi sodelovanja - iz obrambe ali pred napadom - in zdržijo več let. Ker imajo le ljudje večji odstotek možganov v primerjavi s celim telesom, lahko sklepamo, da so družbeni odnosi povezani z velikostjo možganov, pišejo znanstveniki v poročilu, objavljenem v britanski reviji Nature.
Ustavno sodišče razveljavilo zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini
11. 03. 1999 07.41
Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini. Omenjeni zakon kot tudi iz njega izhajajoči sklep, s katerim naj bi vlada ugotovila, kateri spomeniki ustrezajo zakonskemu merilu, na podlagi katerega lahko preidejo v državno last z dnem uveljavitve omenjenega zakona, je izpodbijalo več pravnih oseb. Razveljavitev bo začela veljati 13. oktobra.
EU beleži upočasnjeno rast BDP
05. 03. 1999 15.43
Po podatkih Eurostata se je bruto družbeni proizvod (BDP) v državah Evropske unije v zadnji četrtini prejšnjega leta v primerjavi s prejšnjo povečal za 0,2 odstotka. Podatki kažejo na upočasnjevanje rasti, saj je bila ta v tretji četrtini leta v primerjavi z drugo 0,6-odstotna.
Družbeni proizvod v Srbiji se je zvišal
04. 03. 1999 09.49
Po najnovejših podatkih Republiškega zavoda za statistiko Republike Srbije se je družbeni proizvod v Srbiji v letu 1998 glede na leto poprej zvišal za 2,3 odstotke, medtem ko je bil indeks industrijske proizvodnje v enakem primerjalnem obdobju višji za 3,9 odstotka. V poljedelstvu se je v lanskem letu proizvodnja pšenice povečala za dva odstotka, sončnic za osem odstotkov, proizvodnja soje pa za pet odstotkov. Zaradi slabih vremenskih pogojev in suše v poletnih mesecih pa je bila proizvodnja koruze manjša za 25 odstotkov, sladkorne pese za tri odstotke ter tobaka za odstotek, kar je ob hkratni stagnaciji v živinoreji vplivalo na 5,9-odstotno skupno zmanjšanje fizičnega proizvoda v poljedelstvu. Statistični kazalci za leto 1998 kažejo, da se je v Srbiji število zaposlenih v gospodarstvo zmanjšalo za 3,7 odstotka, v gradbeništvu za štiri odstotke ter v prometnih storitvah za tri odstotke, so še sporočili iz statističnega zavoda Srbije.
Osrednji London najbogatejša regija EU
09. 02. 1999 17.58
Danes objavljeni podatki Eurostata so pokazali, da je osrednji London, kjer bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca znaša 222 odstotkov povprečja Evropske unije, unijina najbogatejša regija. Na drugi strani lestvice je kot najrevnejša regija grški Ipiros, kjer BDP dosega komaj 43 odstotkov povprečnega BDP EU.
Pomoč Svetovne banke v Romunijo in Albanijo
21. 01. 1999 08.16
Svetovna banka je odobrila dolgoročna posojila za pomoč Romuniji v višini 10 milijonov dolarjev, Albaniji pa bo namenila devet milijonov dolarjev. Namen obeh posojil je spodbuditi gospodarski in družbeni razvoj na ravni lokalnih skupnosti. V Romuniji bodo denar namenili za izboljšanje infrastrukture na 600 revnih kmečkih območjih, s čimer bodo nadaljevali boj z revščino, ki traja že nekaj let. Tudi Albanija bo denar namenila izgradnji infrastrukture na podeželju in v mestih ter izobraževanju državnih uradnikov na lokalni ravni.
Razširitev EU ima najbolj pozitivne učinke na Avstrijo
21. 11. 1998 10.01
Širitev Evropske unije na Vzhod bo imela, kot kaže študija Inštituta za gospodarske raziskave, na skorajda vsa področja avstrijskega gospodarstva srednjeročno in dolgoročno pozitivne učinke. Dejanski bruto družbeni produkt bo do leta 2010 za 1,3 odstotka višji, kot bi bil brez širitve na Vzhod. S tem je povezana tudi rast zaposlenosti za približno 27.500. Za slab odstotek bo nižja raven cen, pri tem pa bi tudi novo zadolževanje države lahko padlo na 0,4 odstotka bruto družbenega produkta. Natančnejše vrednotenje gospodarskih učinkov širitve ni mogoče, ker za to ni ustreznih zgodovinskih izkušenj, vendar pa vsi izračuni trenutnih članic EU kažejo na to, da ima pridružitev dolgoročno pozitivne učinke predvsem na gospodarsko rast in večanje zaposlovanja. Brez dvoma ni sporno, da pridružitev še za nobeno državo ni imela takšnega pomena kot prav za Avstrijo. Tako možnosti kot tudi napredek zaradi prilagajanja so namreč v Avstriji večji kot v preostalih članicah EU.
Nikolaj Pirnat v Ljubljani
20. 11. 1998 15.49
Minuli teden so v Jakopičevi galeriji, ob petdeseti obletnici smrti Nikolaja Pirnata, odprli spominsko razstavo izbranih del enega najizrazitejših predstavnikov predvojne slovenske umetnosti.
Evro ni le za izbrance
19. 11. 1998 11.01
Evropska komisija se je odločila, da bo preko posebnih projektov pomagala evro približati skupinam ljudi, ki bi se brez posebne pomoči utegnile v procesu navajanja na novo valuto soočati s težavami. Gre za starejše ljudi, ljudi v težki družbeni in ekonomski situaciji ter za slepe in slabovidne, ki bi po oceni komisije utegnili biti iz procesa navajanja na evro izključeni, če ne bi bile upoštevane njihove posebne potrebe.
Kronika krščanstva - najbogatejši prikaz njegove 2000-letne zgodovine
05. 10. 1998 14.35
Založba Mladinska knjiga je v sodelovanju z nemško založbo Bertelsmann na 450 straneh in v nakladi 3762 izvodov izdala Kroniko krščanstva, najbogatejši prikaz 2000-letne zgodovine te vere, od Kristusovega rojstva do sedanjosti. Prevodu besedil originalne nemške izdaje je dodan prikaz zgodovine krščanstva na slovenskih tleh ter družbeni in umetniški dosežki. O četrti izdaji v seriji kronik - človeštva, olimpijskih iger in XX. stoletja - pri Mladinski knjigi so na današnji novinarski konferenci spregovorili urednica Irena Trenc Frelih, prevajalec Dušan Voglar in pisec dveh besedil za slovensko izdajo Igor Grdina.
Recesija v Južni Koreji vedno hujša
28. 08. 1998 08.06
Gospodarska kriza v Južni Koreji je vedno hujša. To je razvidno iz gospodarskih kazalcev v tej azijski državi. Po podatkih južnokorejske centralne banke se je namreč bruto družbeni proizvod te države v drugem trimesečju leta 1998 glede na isti čas lani znižal za 6,6 odstotka, potem ko je še lani v istem obdobju dosegel ravno tako zvišanje. Trendi kažejo, da se utegne položaj še poslabšati, saj je južnokorejski BDP doživel občuten padec že v prvem četrtletju letos, ko je bil nižji za 3,9 odstotka. V prvem polletju letos se je tako BDP Južne Koreje znižal za 5,3 odstotka, medtem ko je lani v prvih šestih mesecih gospodarska rast dosegla 6,2 odstotka.
S športom in z glasbo za boljši jutri
13. 08. 1998 14.56
Pod okriljem Aids fondacije Robert - ki si prizadeva za boljšo osveščenost javnosti o družbeni problematiki in pomaga sočloveku v stiski - bo jutri stekel projekt S čelom in športom po Sloveniji, katerega osrednji namen je zbiranje finančnih sredstev za odrinjene skupine ter nanje opozoriti družbo. Član omenjene fondacije Jernej Čopič se bo tako jutri v popoldnaskih urah izpred Tromostovja odpravil na 800 kilometrov dolgo pot po Sloveniji, v okviru katere bo organiziranih več koncertov, na katerih se bodo zbirali prostovoljni prispevki, največji donatorji pa bodo tudi objavljeni. Koncerti so brez vstopnine, vsak obiskovalec pa se sam odloči, koliko bo namenil v dobrodelne namene.
Peking se širi v predmestje
05. 08. 1998 13.17
Dvoje predmestnih okrožij Pekinga se preoblikuje v širši upravni enoti Pekinga, kar kaže, kako zelo hitro se širi glavno mesto Kitajske. Dve novo dodani upravni enoti bosta tako postali del urbanega območja in z njima naj bi se zmanjšala obremenjenost prometa v kitajskem glavnem mestu ter drugih infrastrukturnih zmogljivosti. V Pekingu upajo, da bo preoblikovanje okrožij v višje upravne enote pritegnilo več ljudi, da se ustalijo v predmestju, saj na Kitajskem še vedno velja, da imajo meščani višji družbeni status. Trenutno ima kitajsko glavno mesto 12 višjih upravnih enot in šest okrožij, v prihodnosti pa bodo oblikovali sistem treh krogov z desetimi upravnimi enotami v urbanem območju, dvema v predmestju in štirimi okrožji v bolj oddaljenem predmestju. Preoblikovanje okrožij v višje upravne enote je del nacionalnega urbanskega procesa. Statistika kaže, da se je število kitajskih mest od leta 1980 potrojilo in jih je trenutno 666.
Istrski večer v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu
26. 05. 1998 11.51
Društvo slovenskih izobražencev (DSI) je sinoči v Trstu pripravilo večer, posvečen kulturnemu ustvarjanju v slovenski Istri. Istrski publicist in kulturni ter družbeni delavec Milan Gregorič je predstavil ljudskega godca in kiparja Slavka Batisto. Slednji si prizadeva, da bi prišlo do ponovnega vrednotenja staroslovanske mitološke tradicije, saj ta sodi v zgodovinsko-kulturno izročilo slovenskega naroda.
Zakon o varstvu kulturne dediščine začenja pot po parlamentu
08. 05. 1998 16.01
Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport je na današnji seji za prvo parlamentarno obravnavo pripravil zakonski predlog vlade o varstvu kulturne dediščine, ki naj bi nadomestil veljavni zakon iz leta 1981, obenem pa je tudi eden izmed zakonov iz paketa t.i. zaščitne zakonodaje. Zakon naj bi prek organizacije in delitve nalog varovanja dediščine do kazenskih določb in inšpekcijskega nadzora vzpostavil enotni sistem varstva kulturne dediščine ter ustvaril enotno službo varovanja.
Počasnejša rast hongkonškega gospodarstva
06. 05. 1998 08.28
Rast hongkongškega gospodarstva se je v četrtem trimesečju lani občutno upočasnila, sporočajo predstavniki hongkonškega statističnega urada. Bruto družbeni produkt se je v omenjenem obdobju povečal za 2,7 odstotka, kar predstavlja v primerjavi s tretjim četrtletjem 1997, ko je bila rast hongkonškega BDP-ja 5,7 odstotna, občutno zmanjšanje. Prav tako so se v zadnjem trimesečju 1997 povečali izdatki državljanov Hongkonga za potrošnjo, ki so bili v zadnjem trimesečju 1997 večji za 3,3 odstotka glede na četrtletje prej, medtem ko je bila državna poraba manjša za 0,3 odstotka.
Padec prodaje avtomobilov na Tajskem
22. 04. 1998 16.44
Recesija, ki je zajela azijske države, je povzročila tudi padec prodaje avtomobilov na Tajskem. Marca so v tej azijski državi prodali le 14.697 novih avtomobilov, kar je za 69 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej.
Poljska ne dosega pogoje EU
14. 03. 1998 09.56
Kot ocenjujejo strokovnjaki svetovne banke, mora Poljska v letu 1998 doseči večjo stopnjo gospodarske rasti in stabilnosti, če želi izpolniti pridružitvene kriterije Evropske unije. Poljska mora več pozornosti posvetiti tudi reformi pokojninskega sistema ter pospešiti procesa privatizacije in decentralizacije. Poljski bruto družbeni produkt je lani zrasel za 6,9 odstotka. Letos pričakujejo na Poljskem 5,8 odstotno gospodarsko rast in 9,5 odstotno inflacijo, ki je bila lani 13,2 odstotna.