druga vojna
Človek, ki je opozoril Tita
25. 06. 2025 09.30
Tragična življenjska zgodba Franceta Pirca je prava ilustracija zgodovine prve polovice 20. stoletja, polne vojaških spopadov in drugih pretresov. Bojeval se je v prvi in drugi svetovni vojni, bil je udeleženec bojev za severno mejo, vojaški pilot, diplomat, letalski generalmajor, prvi organizator in poveljnik Titovega vojnega letalstva. Kot veleposlanik je iz Argentine maršalu Titu poslal memorandum, v katerem je ostro obsodil teptanje človekovih pravic in vse večje odmike od demokracije v Jugoslaviji. Je bilo to zanj usodno? Leta 1954 je namreč umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Nekateri so prepričani, da je bil zastrupljen.
Mlajše generacije bi življenje dale za družino, ne za državo
25. 06. 2025 07.00
Napetosti med Iranom, Izraelom in ZDA, pa vojna v Ukrajini in v Palestini ... Mlade na ljubljanskih ulicah smo vprašali, če se bojijo, da nam preti širši konflikt. A mlajše generacije bi svoje življenje v primeru nevarnosti bolj kot za državo raje dale za najbližje. Geopolitična analitičarka Katja Geršak medtem poudarja potrebo po vlaganju v varnost zaradi spreminjajoče se svetovne ureditve in izpostavlja vlogo Evrope v mednarodnih odnosih. Analitik Antiša Korljan pa je poudaril, da so mnenja o povečanju izdatkov za obrambo deljena, pri čemer se premier Golob sooča s pričakovanji Nata in razhajanji med domačimi političnimi strankami.
'Dostojen pokop naj bo naša druga slovenska osamosvojitev'
24. 06. 2025 18.15
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na državni proslavi pred dnevom državnosti poudarila odgovornost za ugled Slovenije ter njen razvoj. Pri tem je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh. To naj bo druga slovenska osamosvojitev, Slovenija pa bo z izpolnitvijo te odgovornosti kot država in skupnost dozorela, je dejala. Pred tem je predsednik DS Marko Lotrič poudaril, da je odločitev za samostojno državo terjala pogum, ki ga je treba znova zbrati za njen napredek.
Grošelj: tvegana pot, Kočan: osebna Trumpova vojna
22. 06. 2025 20.01
Razmere so trenutno popolnoma nepredvidljive, o eskalaciji bo najverjetneje odločala naslednja poteza Irana, so prepričani domači poznavalci. S pošiljanjem bomb nad iranske jedrske objekte je ameriški predsednik svetu želel sporočiti, da je dovolj močan, da ZDA same rešujejo iransko-izraelsko vojno, čeprav mu v Ukrajini miru ni uspelo doseči. Kaj pa stopnjevanje napetosti prinaša Evropi?
Ukrajinski droni nad ruskimi bombniki, ki so prekriti s pnevmatikami
05. 06. 2025 07.29
Na dan prihajajo nove podrobnosti ene najbolj tajnih in drznih operacij ukrajinske vojske, poimenovane "Pajkova mreža". Ukrajinska varnostna služba je sedaj objavila tudi več posnetkov kamer, ki so bile nameščene na dronih, ki so po ukrajinskih navedbah uničili vsaj 41 ruskih letal. Na nekaterih letalih so bile nameščene tudi pnevmatike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske ocene o uspešnosti operacije pretirane.
Deaktivacija bomb uspešna, pred tem evakuirali več kot 20 tisoč ljudi
04. 06. 2025 14.00
V nemškem Kölnu so evakuirali več kot 20 tisoč ljudi, potem ko so v mestu v ponedeljek odkrili tri večje bombe. Bombe so do večera uspešno deaktivirali. V mestu so sicer izvedli največjo evakuacijo po drugi svetovni vojni.
Kaj je vlada naredila v treh letih?
28. 05. 2025 12.10
Aktualna vlada pod vodstvom Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda je na oblasti že tri leta. Kaj jim je - po njihovi oceni - v tem času uspelo narediti? Premier Robert Golob je prepričan, da so "postavili zdrave temelje Slovenije, na katerih lahko gradimo boljšo prihodnost". Slovenija je preživela tri leta Svobode, še enega mandata vlade Roberta Goloba pa zagotovo ne bi, pa je komentiral evropski poslanec Matej Tonin.
Indija in Pakistan se medsebojno obtožujeta kršitev dogovora o prekinitvi ognja
10. 05. 2025 08.16
Po tem, ko je sta se Pakistan in Indija medsebojno obtožili za napade na vojaške letalske baze, je iz ZDA prišla bolj spodbudna novica. Ameriški predsednik Trump je namreč sporočil, da sta se jedrski sili po dolgi noči pogovorov, v katerih so posredovale ZDA, dogovorili za popolno in takojšnje premirje. Državama je čestital za razumnost. Dogovor sta potrdila tudi Pakistan in Indija. Indijska vlada je pri tem izpostavila, da sta ga dosegli državi na neposrednih pogajanjih. Pozneje sta ena drugo obtoževali kršitev tega premirja.
Okoli 40 držav za vzpostavitev sodišča za zločin agresije proti Ukrajini
09. 05. 2025 14.50
Mednarodna koalicija okoli 40 držav je v Lvovu podprla vzpostavitev posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini, ki bo deloval v okviru Sveta Evrope. Posebno sodišče bo pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje političnim in vojaškim voditeljem Rusije.
V Moskvi velika vojaška parada, Putin ob boku Šija
09. 05. 2025 07.02
V Moskvi je ob današnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala velika vojaška parada z udeležbo več tujih državnikov, med njimi kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Kljub opozorilom Bruslja sta se slovesnosti udeležila tudi slovaški premier Robert Fico in srbski predsednik Aleksandar Vučić. V nagovoru narodu je Putin dejal, da se bo Rusija vedno borila proti nacizmu in rusofobiji. Zatrdil je, da celotna Rusija podpira ofenzivo na Ukrajino.
Druga svetovna vojna: tragedija, ki nam je prinesla meje
08. 05. 2025 08.59
V Evropi se je 9. maja 1945 po kapitulaciji nacistične Nemčije končala druga svetovna vojna. Vojna se je uradno končala, ko so zavezniki 8. maja pozno zvečer sprejeli brezpogojno predajo nacistične Nemčije. V tem času je ura v vzhodni Evropi že odbila polnoč, zato v nekaterih državah, med njimi v Rusiji, dan zmage obeležujejo 9. maja.
Da je svetovna vojna v naslednjem desetletju verjetna, meni polovica anketirancev
06. 05. 2025 11.35
80 let po koncu druge svetovne vojne anketa, ki so jo opravili med Američani in nekaterimi Zahodnimi Evropejci, kaže zaskrbljenost glede možnosti nove vojne. Približno polovica anketirancev namreč meni, da bi lahko v naslednjih petih do 10 letih izbruhnila tretja svetovna vojna, pri čemer so za najverjetnejši vzrok izpostavili napetosti z Rusijo.
Droni nad Moskvo, začasno zaprli vsa štiri večja letališča
06. 05. 2025 09.31
Proti Moskvi je že drugo noč zapored poletelo več ukrajinskih brezpilotnikov, zaradi katerih so začasno zaprli vsa štiri večja letališča na območju, so sporočile lokalne oblasti. Tudi več ukrajinskih mest je bilo ponoči tarča ruskih napadov z droni, v Odesi je bil ubit človek.
Britanci s parado obeležili 80 let od konca 2. svetovne vojne
05. 05. 2025 13.57
V Združenem kraljestvu se z vojaško parado, ki ji bo sledil prelet letal, začenja štiridnevno slavje ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi. Pred začetkom sprevoda so predvajali znameniti govor takratnega britanskega premierja Winstona Churchilla. Do četrtka, ko dan zmage obeležuje večina Evrope, se bodo zvrstili še mnogi drugi dogodki.
V imenu Moskve padlo 600 Severnih Korejcev
30. 04. 2025 17.08
Pjongjang je prvič potrdil, da je poslal vojake, da bi Rusiji pomagali ponovno zavzeti dele regije Kursk od ukrajinskih sil. Da je v boju bilo ubitih približno 600 severnokorejskih vojakov, pa je iz Seula sporočila južnokorejska obveščevalna agencija.
Tudi uporniška Ljubljana je imela svojo 'Alo Alo' gostilno
27. 04. 2025 07.00
Pletenka za vino z dvojnim dnom, v katerem je bilo prepovedano žganje, ki so ga v partizanski saniteti uporabljali kot razkužilo. Lesen stol, ki je bil zadnje, kar je pod seboj čutila 22-letna mladenka. Zamišljen sivolasi gospod, ki mu misli odtavajo h kanglici in vrsti za mleko na Celovški cesti, v kateri je (pogosto zaman) čakal z materjo. Ter opomnik za odločevalce, ki razmišljajo o orožju, da človeštvo v resnici hrepeni po miru.
'Odločitev za upor proti okupatorju je posejala seme slovenske državnosti'
25. 04. 2025 20.29
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na državni proslavi pred dnevom boja proti okupatorju v Tržiču poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa. Zahtevala je junaštvo in prelom s preteklostjo, v težkih razmerah pa je "posejala seme slovenske državnosti", je dejala.
Trump kritiziral Putina: Vladimir, STOP!
24. 04. 2025 06.37
V ruskem raketnem napadu na Kijev je bilo davi ubitih najmanj devet ljudi, 63 jih je bilo ranjenih, so sporočile ukrajinske oblasti. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre za enega najsmrtonosnejših napadov na ukrajinsko prestolnico od začetka ruske invazije februarja 2022. O napadih poročajo tudi iz Harkova in nekaterih drugih mest. Ob tem je ameriški predsednik Putina kritiziral in ga pozval, da se ustavi.
Trumpova 'vojna' s Kitajsko: Velika Nvidia ob 5,5 milijarde?
16. 04. 2025 07.18
Tehnološki mogotec v izdelavi čipov Nvidia pričakuje, da ji bodo Trumpove zaostritve pravil o izvozu čipov na Kitajsko odnesle približno 5,5 milijarde dolarjev (4,8 milijarde evrov).
Trump za 'milijone mrtvih v vojni' okrivil tri ljudi
14. 04. 2025 21.55
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so za vojno v Ukrajini krivi njegov predhodnik Joe Biden in predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, ker je nista preprečila, ter ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vojno začel. V Moskvi so se medtem ostro odzvali na izjave bodočega nemškega kanclerja, ki je dejal,da bi uničenje ruskega mostu na Krim lahko pomagalo Ukrajini. "Dvakrat premisli, nacist," je Friedrichu Merzu oponesel Dmitrij Medvedjev.
13-letni Kirilo s tremi drobci v glavi reševal iz avtobusa smrti
14. 04. 2025 19.24
13-letni Kirilo Ilijašenko se je v nedeljo zjutraj skupaj z mamo peljal na mestnem avtobusu na severovzhodu Ukrajine. Vozili so po ulici Bankova v središču Sumija, ko se je zaslišal žvižgajoč zvok. Dve balistični raketi tipa iskander, ki so ju nad mesto izstrelile ruske sile, sta sejali smrt in uničenje. Zadet je bil tudi Kirilov avtobus, potniki so bili v šoku, nekateri tudi mrtvi, vendar je najstnik ohranil mirno kri. Iz goreče pasti je začel reševati druge ljudi, čeprav so kovinski drobci zadeli tudi njega.
'Balkan je drugo žarišče, Putin ima dolgo roko v regiji'
14. 04. 2025 12.02
Britanski zunanji minister David Lammy je Balkan označil za "drugo žarišče" in opozoril, da ruski predsednik Vladimir Putin poskuša destabilizirati politične in družbene razmere v nekdanjih jugoslovanskih republikah, potencira delitve in regijo poskuša odvrniti od zahoda in EU ter jo približati Moskvi in Pekingu.
GZS o Trumpovem izračunu carin: Ta pristop je neka psevdoznanost
03. 04. 2025 12.37
Carine, ki jih je napovedal ameriški predsednik Donald Trump, bodo pomenile dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, tudi članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki so podizvajalci večjih podjetij in s tem na ameriški trg vezani posredno. Posledica so lahko tudi odpuščanja, so opozorili v OZS. Gospodarska zbornica Slovenije medtem ocenjuje, da Evropska unija izključno zaradi učinkov ameriških carin ne bi smela pasti v recesijo, potencialno nevarnost pa predstavljajo odzivi drugih držav. Vlada bo preučila vpliv novih ameriških carin na slovensko gospodarstvo in nato oblikovala stališče za sprejetje skupnih ukrepov na ravni EU, pa je napovedal gospodarski minister Matjaž Han.
Nekoč je bila najmodernejša na Balkanu, danes pa nihče ne (po)ve, kaj bo z njo
03. 04. 2025 07.00
Ekonomski, zdravstveni in socialni genocid. S temi ostrimi besedami na Jesenicah kritizirajo nedavno odločitev vlade – za katero pravijo, da je politična, ne strokovna – da bo nova regijska bolnišnica zgrajena v Kranju. Prihodnost že obstoječe Splošne bolnišnice Jesenice (SBJ), ki je bila ob odprtju najmodernejša v tem delu Evrope, je tako zdaj negotova. Na ministrstvu za zdravje so za 24ur.com zagotovili le, da bo ta ostala pomemben del zdravstvene mreže. Na zgornjem Gorenjskem pa vztrajajo, da so Jesenice regijsko zdravstveno središče, in borili se bodo, da tako ostane tudi naprej.
Na varno, pod zemljo!
23. 03. 2025 07.16
Med bloki v Kranju, sredi igrišča, na katerem vsak dan odmeva nedolžen otroški smeh, stoji vhod v zaklonišče, katerega zunanje stene, porisane z grafiti, pričajo o tem, da že več desetletij ni bilo v uporabi. Za modrimi vrati, ki so sicer vedno zaklenjena, stopnišče vodi v podzemne prostore, ki so bili med vojno leta 1991 namenjeni zaklanjanju. Pogled na železne postelje, prazne cisterne za vodo in hišni red na stenah daje občutek tesnobe. In vzbuja enako željo pri vseh – da vrat v takšen namen ne bo treba nikoli več odpreti.
Izrael prebudili alarmi: prestregli drugo raketo iz Jemna
20. 03. 2025 06.42
Izrael je prestregel raketo iz Jemna, še preden je ta vstopila na izraelsko ozemlje, so sporočili iz izraelske vojske. Raketa je sprožila zračni alarm v več delih države, poročil o škodi ali žrtvah pa ni.
Četrto življenje Titovega Galeba, ki ni bil tako luksuzen, kot smo verjeli
19. 03. 2025 19.47
Ladja, ki je bila nekoč znana kot ladja miru. Gre za nekoč znamenito ladjo Galeb, ki je skoraj 30 let veljala za plavajočo rezidenco jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita. Na njej naj bi preživel 318 dni, pristal v številnih evropskih, azijskih in afriških pristaniščih ter se srečal z množico svetovnih voditeljev. Dolgo časa propadajoča ladja bo sedaj na krov znova privabljala ljudi, vendar tokrat ne državnikov, na njo bo namreč lahko stopil vsak, ki si bo želel ogledati prvo hrvaško muzejsko ladjo.
'Če se želi Evropa izogniti vojni, se mora pripraviti nanjo'
18. 03. 2025 15.48
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru na danski vojaški akademiji v Koebenhavnu dejala, da mora Evropa, če se želi izogniti vojni, nanjo pripraviti. Evropa mora po njenih besedah do leta 2030 vzpostaviti "močno obrambno držo". Temu bo namenjena bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe, ki jo bo Bruselj predstavil v sredo.
Macron: Mir v Ukrajini morajo pospremiti močna varnostna jamstva
18. 02. 2025 07.28
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po torkovem telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim sporočil, da morajo mir v Ukrajini pospremiti močna in kredibilna varnostna jamstva. Podobno je po pogovoru poudaril tudi Zelenski.
'Vojna' umetne inteligence: Se moramo kitajske bati bolj kot ameriške?
10. 02. 2025 06.08
Presenečenje leta, ki je zatreslo. Kitajski DeepSeek. Poceni klepetalni robot, ki pa prinaša nekaj dobrih izboljšav, ocenjuje strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco Marko Grobelnik. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako hitro se dogaja spopad na področju umetne inteligence med ZDA in Kitajsko ter zakaj Evropa zaostaja. Kot meni, sta glavna krivca, zakaj ne pridemo v prvo ligo, evropejska investicijska konservativnost in razvajenost. Kaj pa varnost kitajske umetne inteligence? Nas ogroža bolj od tiste, ki nastaja v ZDA?