dve milijardi
Deutsche Telekom objavil popravke poslovnih rezultatov
22. 02. 2001 00.00
Največja telekomunikacijska družba v Evropi nemški Deutsche Telekom, ki je prejšnji mesec objavil prve podatke o čistem dobičku za leto 2000 v višini 7,4 milijarde evrov, je v sredo objavil popravljene poslovne rezultate. Napovedani čisti dobiček je zmanjšal na 5,9 milijarde evrov, razlog za zmanjšanje pa so nižje ocenjene nepremičnine, kar pa ni vplivalo na likvidnostni položaj Deutsche Telekoma. Deutsche Telekom je svoje nepremičnine ocenil na 17,2 milijarde evrov, njihova vrednost pa je sedaj zmanjšana za dve milijardi evrov. Telekom zavrača očitke o pretirano visoki ocenitvi svojega premoženja in navaja, da so številko oblikovali na osnovi ocen različnih neodvisnih cenilcev.
Pogoji avkcije zakladnih menic
19. 02. 2001 00.00
Ministrstvo za finance je razpisalo pogoje 34. avkcije trimesečnih zakladnih menic in 9. avkcije šestmesečnih zakladnih menic, ki bo 27. februarja. Razpisana emisija trimesečnih menic znaša 3,2 milijarde tolarjev oziroma 320.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev, razpisana emisija šestmesečnih menic pa znaša dve milijardi tolarjev oziroma 200.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev.
Uspešno poslovno leto NKBM
19. 02. 2001 00.00
Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je lani po prvih ocenah ustvarila 5,26 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je 18 odstotkov več kot leto poprej, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Glogovšek. Po njegovih besedah bo čisti dobiček po obdavčitvi znašal okoli 2,6 milijarde tolarjev oz. 10 odstotkov več kot leta 1999.
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
Naporno usklajevanje proračuna
06. 02. 2001 00.00
Ena najbolj vročih tem v tem trenutku je deljenje proračunske pogače za letošnje leto. V prostorih vlade še vedno poteka seja, na kateri naj bi sprejeli proračunski memorandum, predlog proračuna in program privatizacije državnega premoženja. Seja naj bi predvidoma trajala do poznih večernih ur in kot je popoldne na novinarski konferenci povedal premier Janez Drnovšek, jo bodo skušali jutri končati.
Vipap Videm uspešno posluje kot slovensko podjetje
05. 02. 2001 00.00
Poslovno leto 2000 je bilo za Vipap Videm Krško izredno uspešno. Po besedah predsednika uprave Oldricha Kettnerja so v preteklem letu proizvedli rekordnih 271.000 ton celuloze in papirja, s čimer so presegli proizvodnjo te tovarne v zadnjem poldrugem desetletju. Krška papirnica, ki je od lani v lasti praške banke ČSOB, je ustvarila za 238 milijonov mark prihodkov in tako za dva odstotka presegla načrte, pri dobičku, ki je dosegel 25 milijonov mark, pa je načrte presegla kar za petino.
Razpis za stanovanjska posojila
22. 01. 2001 00.00
Rok za prijavo na razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo se izteče danes, 22. januarja. Republiški stanovanjski sklad je zaradi skromnega odziva za deset dni podaljšal rok za prijavo na ta razpis in ob tem razširil tudi krog upravičencev za odobritev posojila v višini dveh milijard tolarjev, je povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga.
Otvoritev nove očesne klinike
18. 01. 2001 00.00
V Ljubljani so slovesno odprli novo očesno kliniko. Gre za največjo investicijo Kliničnega centra v zadnjih 25-ih letih, katere skupna vrednost znaša 2,4 milijarde tolarjev. Novi prostori so opremljeni z najsodobnejšimi medicinskimi aparaturami. Boljši delovni pogoji pa bodo nedvomno pripomogli tudi h krajšim čakalnim dobam bolnikov, ki so doslej na operacije čakali tudi po več let.
Podaljšan razpis za gradnjo
13. 01. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je zaradi skromnega odziva podaljšal rok za prijavo na razpis dolgoročnega stanovanjskega posojila za gradnjo v skupni vrednosti dveh milijard tolarjev do vključno 22. januarja, ob tem pa je razširil tudi krog upravičencev za odobritev posojila, so sporočili iz stanovanjskega sklada.
Razpis za stanovanjska posojila
05. 01. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS v današnjih dnevnih časopisih objavlja razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo. Razpis je namenjen državljanom, ki ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo ali rekonstrukcijo lastnega stanovanja. Stanovanjski sklad bo v okviru razpisa razdelil do dve milijardi dolgoročnih stanovanjskih posojil, a le v primeru uspešne javne ponudbe obveznic, ki jo stanovanjski sklad prav tako objavlja danes.
Jauka imenovali za v.d direktorja Arnesa
05. 01. 2001 00.00
Upravni odbor Arnesa je dokončno razrešil direktorja akademske in raziskovalne mreže Marka Bonača. Na njegovo mesto je imenoval vršilca dolžnosti Avgusta Jauka, prej člana upravnega odbora. S tem je vsaj za zdaj končal spor, ki je nastal z imenovanjem upravnega odbora.
Nintendo zanikal govorice o nakupu Sege
29. 12. 2000 00.00
Predsednik japonskega velikana, Hiroshi Yamauchi, je zanikal govorice o Nintendovem namenu, da bi za dve milijardi dolarjev kupil konkurenčno podjetje Sega. Govorice so povzročile hitro rast vrednosti Seginih delnic, medtem, ko so delnice Nintenda pričele padati, saj so se vlagatelji ustrašili izgub, ki bi jih tovrsten prevzem lahko povzročil.
Uspela prisilna poravnava
22. 12. 2000 00.00
Sredina prisilna poravnava v podjetju Lumar hiše Gomilsko, ki se ukvarja s proizvodnjo montažnih elementov za montažne hiše, je uspela. Po besedah prokurista podjetja Milana Lukiča je bilo v prisilni poravnavi prijavljenih 2,2 milijarde tolarjev terjatev, vrednost priznanih terjatev pa je znašala približno dve milijardi tolarjev. Po prisilni poravnavi, za katero se je izreklo skoraj 80 odstotkov navzočih upnikov, je prišlo do spremembe lastniške strukture Lumar hiš Gomilsko, saj je Unior Zreče prevzete terjatve SKB banke spremenil v 65-odstotni lastniški delež. V rokah podjetja Lumar iz Maribora pa je 35 odstotkov gomilskega Lumarja, je še dejal Lukič.
Prisilna poravnava Aerodroma Maribor
13. 12. 2000 00.00
Mestna občina Maribor, občina Hoče-Slivnica in občina Miklavž na Dravskem polju, ki so ustanoviteljice podjetja Aerodrom Maribor, se zavzemajo za prisilno poravnavo podjetja in ne za njegov stečaj, je na današnji novinarski konferenci dejal mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah si bodo občine ustanoviteljice prizadevale v reševanje problematike Aerodroma Maribor v najkrajšem času tvorno pritegniti tudi ministrstvi za promet in zveze ter za obrambo, saj bi bilo škoda, če letališče ne bi poslovalo sedaj, ko je država v obnovitev njegove infrastrukture vložila okoli dve milijardi tolarjev. Poleg tega pa Slovenija tudi sicer potrebuje alternativno letališče.
Obveznice Banke Koper na borzi
12. 12. 2000 00.00
Uprava Ljubljanske borze je 12. decembra na podlagi pravil Ljubljanske borze sprejela odločbo o sprejemu 20.000 navadnih imenskih obveznic 4. izdaje Banke Koper v skupni nominalni vrednosti dve milijardi tolarjev na prosti trg borze. Trgovalna oznaka obveznic je BKP4, prvi dan trgovanja pa je četrtek, 21. decembra 2000.
Velana posodablja proizvodnjo
11. 12. 2000 00.00
Tovarna zaves Velana je kupila štiri nove stroje za tkanje zaves in s tem končala letošnji nekaj prek 220 milijonov tolarjev vreden investicijski načrt, s katerim je posodobila proizvodno linijo. Novi stroji, ki so računalniško vodeni in neposredno povezani z Velaninim razvojnim centrom, naj bi začeli delovati že januarja prihodnje leto.
Najlepša je znova Indijka
01. 12. 2000 00.00
Najlepša zemljanka je postala miss Indije, 18-letna Priyanka Chopra. Od leta 1994 je to tretja Indijka, ki je postala miss sveta. Krono ji je predala njena rojakinja, lanska miss sveta Yukta Mookhey. Prva spremljevalka najlepše na svetu je miss Italije, druga spremljevalka pa miss Turčije. Slovenska predstavnica Maša Merc se ni uvrstila med deset najlepših na svetu.
Miss Maša Merc v London
02. 11. 2000 00.00
Miss Slovenije Maša Merc v petek zgodaj zjutraj s 100 kilogrami prtljage potuje v London, kjer bo 30. novembra v dvorani Millennium Dome jubilejni 50. finalni izbor za miss sveta. Organizatorji pričakujejo, da se ga bodo udeležile predstavnice iz stotih držav, prireditev pa si bo po napovedih ogledalo dve in pol milijardi televizijskih gledalcev. Maša Merc se bo, kot je dejala na današnji novinarski konferenci, potrudila, da bo Slovenijo v Londonu predstavila v najboljši luči, ni pa želela napovedati svoje uvrstitve. Po besedah lastnika licence miss Slovenije za miss sveta Zdravka Geržine je bilo prvih deset dni po izboru za miss Slovenije namenjenih obisku slovenskih medijskih hiš, nato pa so se posvetili izbiri oblačil. Odziv proizvajalcev konfekcije je bil, tako Geržina, izjemen, zato je imela stilistka Cvetka Dragan veliko dela. Teden dni pred izborom namerava slovenska odprava v Londonu prirediti tudi novinarsko konferenco, kjer bodo poleg predstavitve slovenske miss razdelili tudi nekaj od skupno 40 kilogramov promocijskega materiala o Sloveniji. Maša Merc si bo prvi konec tedna v Londonu ogledovala britansko prestolnico, sledila bo velika novinarska konferenca z vsemi kandidatkami, nato pa bodo misice odpotovale na Maldive, kjer bodo imela priprave in snemale videospote. Lepotice se bodo vrnile v London 21. novembra, v tem času pa bo tudi veliko humanitarnih prireditev, med njimi avkcija daril, ki jih bodo prinesle misice iz svojih držav. Slovenijo bo predstavljala mariborska slikarka Irena Polanec, katere slika je že na lanskem izboru za miss sveta dosegla eno najvišjih izklicanih cen. Zbrani denar bo namenjen skladu za pomoč otrokom. Maša Merc se je odločila tudi za sodelovanje z mednarodno fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki ima sedež na Igu pri Ljubljani. Prireditev v Londonu bo s komentarjem Stojana Auerja neposredno prenašala tudi POP TV, vse o letošnjem izboru in o Maši Merc pa si je mogoče ogledati na spletnih naslovih www.miss-slovenia.com in www.masamerc.com.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
Geoplin bo vnovčil del tožbe proti državi
13. 10. 2000 00.00
Geoplin je danes na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov že letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992. Celoten znesek tožbe danes znaša 5,5 milijarde tolarjev, so sporočili iz omenjene plinske družbe. Kot so dodali, bodo v naslednjih dneh natančno preučili nastale razmere in predvidoma konec prihodnjega tedna skupaj z nadzornim svetom natančneje obvestili javnost o potrebnih ukrepih, da bi zagotovili nadaljnjo oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom v prihajajoči zimski sezoni.
Terme Čatež tudi ob morju
05. 10. 2000 00.00
Delniška družba Terme Čatež je v hotelu Koper predstavila potek celovite obnove hotelskega kompleksa Žusterna, katere vrednost ocenjujejo na dve milijardi tolarjev. Terme Čatež so širitev zunaj svoje matične lokacije zastavile pred dvema letoma z nakupom večinskega deleža in kasnejše pridružitve delniške družbe Hoteli Koper, nadaljujejo pa jo v Žusterni z obnovo hotelskega objekta, nadgradnjo bazenskega kompleksa in z gradnjo podzemne garažne hiše. Odprtje hotela in depandanse z 270 ležišči, bazenskega kompleksom s 3500 kvadratnimi metri vodnih površin in garažne hiše s 150 parkirnimi mesti je izvršni direktor marketinga in prodaje Term Čatež Matjaž Tavčar napovedal za februar 2001, potem ko so se obnovitvena dela na lokaciji začela pred mesecem dni. Prvo leto poslovanja mestnega hotela Koper je direktorica Mojca Kačinari ocenila dobro in napovedala povprečno 50?odstotno zasedenost zmogljivosti v letu, kar pomeni 15.000 nočitev do konca leta.
Air France bo kupil deset boeingov
05. 10. 2000 00.00
Francoski letalski prevoznik Air France bo kupil 10 boeingov 777-300, ki so namenjeni za daljše polete. Air France naj bi za posel odštel do dve milijardi dolarjev, saj vsako letalo stane približno 193 milijonov dolarjev. Predstavniki Boeinga so nakup potrdili, vendar vrednosti pogodbe niso hoteli razkriti.
Trgovinski presežek Južne Koreje
02. 10. 2000 00.00
Zaradi povečanega izvoza je trgovinski presežek Južne Koreje septembra po podatkih ministrstva za trgovino znašal dve milijardi dolarjev, kar je v primerjavi z lanskim septembrom, ko je znašal 1,84 milijarde dolarjev, za 8,7 odstotka več.
Drevi izbor miss Slovenije
23. 09. 2000 00.00
V Cankarjevem domu bo nocoj, ob 20.30, prireditev za izbor miss Slovenije, ki bo sodelovala tudi v izboru za miss sveta 30. novembra v Londonu. Letos se za pot v London poteguje 15 kandidatk, poleg miss Slovenije pa bodo izbrane tudi miss fotogeničnosti, miss Ona in miss interneta. Izbor miss sveta si po televiziji ogleda več kot dve milijardi gledalcev, v Sloveniji pa si je lansko prireditev ogledalo kar 70 odstotkov vseh televizijskih gledalcev, zato na POPtv pričakujejo dobro gledanost letošnjega slovenskega izbora, ki ga bo vodil Stojan Auer.
Madžarska ima večji zunajnetrgovinski primanjkljaj
14. 09. 2000 00.00
Madžarski zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel 2,08 milijarde dolarjev, kar je za dobri dve milijardi dolarjev več kot v enakem lanskem obdobju, so sporočili iz madžarskega statističnega urada. Uvoz je do konca julija dosegel 17,58 milijarde dolarjev, kar je za 14,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, izvoz pa se je v omenjenem obdobju povečal za 13,6 odstotka na 15,5 milijarde dolarjev.
Madžarski zunanjetrgovinski primanjkljaj
13. 09. 2000 00.00
Madžarski zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel 2,08 milijarde dolarjev, kar je za dobri dve milijardi dolarjev več kot v enakem lanskem obdobju, so sporočili iz madžarskega statističnega urada.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Svetovna banka odobrila manj posojil
01. 08. 2000 13.46
Svetovna banka (WB) je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija letos, državam v razvoju odobrila za 15,3 milijarde dolarjev posojil, medtem ko so te še v letu prej dobile za 29 milijard dolarjev posojil.
V tujini blokirani dve milijardi
28. 07. 2000 10.52
Zvezna ministrica za sodelovanje z mednarodnimi finančnimi in drugimi organizacijami Borka Vučić je v pogovoru za vladno Borbo povedala, da sta v tujih poslovnih in mednarodnih finančnih ustanovah blokirani dve milijardi dolarjev sredstev, ki so last ZRJ, centralne banke ter poslovnih bank in podjetij. Vučičeva je zatrdila, da so sredstva blokirana v nasprotju z vsemi bančnimi pravili in konvencijami. Jugoslavija je po njenih besedah žrtev hudih gospodarskih sankcij zgolj zato, ker je želela ohraniti nacionalno in in gospodarsko identiteto in ker je želela pomagati pri pravičnem reševanju posledic razpada nekdanje skupne države. Ob uvedbi sankcij so bili ukinjeni tudi preferenciali ter uvedena prepoved naložb v ZRJ, finančnih transakcij in plačilnega prometa, je še poudarila. Beograjska revija Blic News pa je v najnovejši številki zapisala, da so tuji upniki zasegli pet milijonov dolarjev sredstev Beogradske banke v njeni londonski podružnici. Do zaplembe naj bi po pisanju časnika prišlo na podlagi sodnega sklepa o prisilni izterjavi 60 milijonov dolga Beogradske banke. Blic News piše, da so v londonski podružnici Beogradske banke zasegli le minimalni znesek dolga, zato imajo tuji upniki pravico do zaplembe tudi drugega premoženja te banke.
Avkcija zakladnih menic
17. 07. 2000 10.50
Ministrstvo za finance (MF) bo v torek, 25. julija, pripravilo 27. avkcijo trimesečnih zakladnih menic in 2. avkcijo dvanajstmesečnih zakladnih menic. Razpisana emisija 27 serije trimesečnih zakladnih menic znaša štiri milijarde tolarjev oz. 400.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev. Razpisana emisija druge serije dvanajstmesečnih zakladnih menic pa znaša dve milijardi tolarjev oz. 200.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev. Obrestna mera trimesečnih in dvanajstmesečnih zakladnih menic se bo oblikovala na podlagi cene, določene na avkciji.