ekonomska svoboda
Je neoliberalni udar strl delavske pravice?
12. 04. 2025 11.03
Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.
'Slovenija mora resno jemati svojo varnost, ki jo trenutno podcenjujemo'
04. 01. 2025 07.00
Ko se sprašujemo, kaj nam bo prineslo novo leto, se običajno ukvarjamo z domačimi temami – kakšne davke nam bodo še naložili, kaj bo z zdravstvom, pokojninsko reformo, kaj se bo dogajalo na političnem prizorišču. Ampak letos smo veliko bolj kot običajno zaskrbljeni tudi nad tem, kako bo dogajanje v svetu vplivalo na nas. So ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja v naši soseščini realne? Kakšne bi bile posledice? Zakaj v nekaterih skandinavskih državah pripravljajo zaklonišča? Kaj bo prinesel globalni spopad za ekonomsko in geopolitično prevlado v svetu, predvsem med ZDA in Kitajsko, in kaj bo z Evropo, ki ji grozi ekonomska kriza, politično pa je že tradicionalno neenotna. Aktualno dogajanje sta komentirala poznavalka geopolitike Katja Geršak iz nevladne organizacije Regionalni dialog in nekdanji načelnik generalštaba slovenske vojske, zdaj svetovalec v kabinetu ministra za obrambo Dobran Božič.
Zmagovalka Turčija, dobitnik Izrael, poraženec Iran, Rusija si skuša oprati roke
13. 12. 2024 10.23
Je 13-letne državljanske vojne v Siriji konec? Malo verjetno. Je pa brez dvoma zaprto veliko poglavje z naslovom Bašar al-Asad. Kdo so zmagovalci in poraženci ob strmoglavljenju oblasti družine, ki je Siriji vladala od leta 1971?
'Večina držav ima pri nas ambasado in rezidenco, naša predsednica nima niti rezidence'
12. 12. 2024 06.09
"Mislimo, resno odrezani ste od realnosti navadnega človeka," to smo lahko slišali po tem, ko je predsednik Kluba Slovenskih podjetnikov Joc Pečenik predsednici države poslal pismo, da z idejo, da država zagotovi zemljišče, podjetniki pa bodo na njem zgradili predsedniško rezidenco, mislijo resno. Kot pravijo, si namreč celotna država in tudi sama funkcija predsednika republike zaslužita rezidenco, ki nam bo vsem v ponos. Pa je predsedniška rezidenca nujni diplomatski objekt, ki ga Slovenija kot ena redkih držav še nima, ali je ta ideja o gradnji rezidence skregana z realnostjo navadnega človeka in luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, kot so do predloga kritični poslanci Gibanja Svoboda?
Demokracija ali 'oligarhija z neskončnim političnim podkupovanjem'?
02. 11. 2024 15.01
So ZDA še vedno demokracija? So to sploh kdaj v resnici bile? Kakšen vpliv imajo bogati posamezniki in kako nemočni so nižji sloji? Ali na primeru ZDA drži Leninova teza, da v pogojih kapitalistične proizvodnje in zasebne lastnine delovanje kapitalističnih monopolov neizogibno vodi v prevlado finančne oligarhije? Kako se ameriška oligarhija razlikuje od ruske, kitajske in drugih "avtoritarnih režimov"?
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00
Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
Kako strašne so v resnici prostotržne reforme?
27. 07. 2024 15.17
Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega standarda. Te kritike so sčasoma nekoliko potihnile, saj je bilo očitno, da prosti trgi nimajo velikih težav z rastjo in ustvarjanjem dohodka.
Bešič Loredan ni več minister, vlada imenovala nove državne sekretarje
13. 07. 2023 07.00
Premier Robert Golob je po seznanitvi državnega zbora z odstopom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana zatrdil, da zdravstvena reforma ostaja ključna prioriteta vlade. Vodenje resorja začasno prevzema sam, vladi pa je takoj predlagal novo ekipo državnih sekretarjev. Predlagana imena je vlada na dopisni seji tudi potrdila. Minister v odhodu se sicer seje ni udeležil, novim obrazom ministrstva pa je zaželel uspešno delo.
Zasebna ekonomska moč in 'svoboda' interneta
18. 02. 2023 14.57
Danes je že podrobno raziskano in problematizirano vmešavanje državnih struktur v internet, nadzor in vohunjenje nad državljani, usmerjanje javnega mnenja ipd. Edward Snowden je razkril obseg in doseg zbiranja podatkov na najbolj sofisticirane možne načine in tudi moč obveščevalnih služb z uporabo sofisticiranih metod nadzorovanja prek informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Vendar obstaja še eno drugo področje, ki je ravno tako, če ne še bolj nevarno, kot je državno delovanje in nadzorovanje, o katerem pa se, presenetljivo ali ne, precej manj govori. Gre za različne aspekte nevarnosti zasebnega nadzora nad celotno sfero IKT in tudi vlogo, ki jo imajo zasebne korporacije v tem nadzoru.
Tudi poslanci iščejo rešitev za kreditno (ne)sposobnost prebivalstva
17. 01. 2023 18.22
Komisija DZ za nadzor javnih financ je banke in Banko Slovenije pozvala k dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.
'Stanovanja morajo postati ključna dobrina'
06. 12. 2022 09.48
Novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost bo usklajevalo in vodilo politike na področjih dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike, v njegovi pristojnosti pa bodo tudi razvijanje in promocija modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležba delavcev pri dobičku ter ostale politike ekonomske demokracije. Kljub zamiku pri ustanavljanju ministrstva so nekatere rešitve, ki bodo sodile pod njegovo okrilje, že pripravljene, je dejal kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Slovenec, ki je za Kras v 50 dneh prekolesaril 3300 kilometrov
26. 11. 2022 07.00
"Življenje je kot vožnja s kolesom, da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati," je ob začetku svoje kolesarske poti zapisal Patrik Bratuša, ki se je vseslovenski akciji Skupaj za Kras pridružil na svoj način. S kolesom se je odpravil do Portugalske in čeprav je na poti noro užival, se je soočil tudi z nekaj izzivi. Med drugim se je na poti zastrupil s hrano, a kljub temu v mukah prevozil med 80 in 100 kilometrov na dan. Pičil ga je tudi sršen, a ga to ni ustavilo pri tem, da si je na poti ustvaril tudi cel kup pozitivnih spominov.
Avtomobili: Sijaj štirih desetletij glasbenega ustvarjanja
09. 11. 2022 08.00
Legendarna primorska zasedba Avtomobili letos obeležuje 40-letnico neprekinjenega delovanja. S pevcem Markom Vuksanovićem smo se pogovorili o novem albumu Sijaj ter se skupaj zazrli na do zdaj prehojeno pot. Album vsebuje trinajst pesmi, s katerimi so glasbeno naredili korak naprej, kmalu pa jih bodo predstavili tudi na koncertu v Ljubljani.
Pri Pahorju o kandidatih za viceguvernerja ter ustavnega in sodnika sodišča EU
11. 10. 2022 13.14
Na posvetih pri predsedniku republike Borutu Pahorju o kandidatih za ustavnega sodnika, viceguvernerja Banke Slovenija in sodnika sodišča EU, so vodje koalicijskih poslanskih skupin za ustavno sodnico podprli Nežo Kogovšek Šalamon, za viceguvernerja pa Primoža Dolenca. O sodniku EU bodo še razmislili. Opozicija imen, ki jih podpirajo, ni razkrila.
Ustanovljen strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema
03. 10. 2022 17.11
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je s 1. oktobrom ustanovil strateški svet, ki bo pripravil predlog okvirnih sprememb za prenovo zdravstvenega sistema, med drugim na področju digitalizacije in financiranja zdravstva. Svet bo vodila Tjaša Sobočan. Prva izhodišča pričakujejo do konca letošnjega leta.
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40
Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
Znana večina kandidatov za ministre, za pet resorjev še usklajevanja
11. 05. 2022 07.38
Nova vlada bo imela 19 ministrstev z resorjem in enega brez resorja, to bo ministrstvo za zamejce in Slovence po svetu, pravi predsednik Gibanja Svoboda in najverjetnejši novi mandatar Robert Golob. Koordinator Levice Luka Mesec je kandidat za ministra za solidarno prihodnost, Bojan Kumer za ministrstvo za podnebje in energija ter Igor Papič kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Kandidatka za ministrico za zunanje zadeve je predsednica SD Tanja Fajon, za notranje zadeve Tatjana Bobnar, za obrambo pa predsednik LMŠ Marjan Šarec. Finančno ministrstvo bo predvidoma prevzel Klemen Boštjančič.
Visoka pričakovanja: 'Naj ne pozabijo, da so državo dobili v upravljanje, in ne v last'
25. 04. 2022 07.23
Predstavniki sindikalnih central ocenjujejo, da so volivci na včerajšnjih državnozborskih volitvah zavrnili smer, v katero je Slovenijo peljala dosedanja vlada premierja Janeza Janše. Želijo si obnovitve socialnega dialoga in sklenitve socialnega sporazuma, v šolskem sindikatu pa tudi takojšnjo obravnavo njihovih stavkovnih zahtev. Na drugi strani gospodarstveniki vseh stanovskih združenj opozarjajo na številne izzive, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada, kot sta okrevanje po pandemiji covida-19 in rast cen. V zdravniških vrstah pa od nove vlade pričakujejo prioritetno reševanje težav v zdravstvu.
Ustavno sodišče preprečilo delo in sočasno prejemanje polne pokojnine?
14. 04. 2022 05.56
Po torkovem soočenju v oddaji Svet na Kanalu A, ko so svoja mnenja kresali štirje predsedniki strank – Janez Janša (SDS), Robert Golob (Gibanje Svoboda), Tanja Fajon (SD) in Matej Tonin (NSi) – smo novinarji Dejstev dodatno preverjali, ali nekatere izjave držijo. Svojo oceno in izračune sta podala tudi strokovna sodelavca, ustavni pravnik Samo Bardutzky in ekonomist Miha Dominko.
'Bolj kot za stopnjevanje vojaških aktivnosti se zavzemam za to, da se ta problem reši za mizo'
06. 03. 2022 07.00
Formalni koraki, ki jih Slovenija sprejema glede ukrajinske krize, so pravi, meni predsednica SAB Alenka Bratušek. Kritična pa je do retorike, ki jo vlada, zlasti njen predsednik Janez Janša, uporablja v kriznih časih – tako pri vojni v Ukrajini kot v covidni krizi. Meni, da bi bila dobra ministrica za finance. Čeprav meni, da ekonomska in javnofinančna situacija ob rekordni zadolženosti države in prihajajočih posledicah sankcij proti Rusiji tudi za slovensko gospodarstvo ni spodbudna, zategovanja pasu po vzoru Zujfa pred desetimi leti ne napoveduje. Komisarske zgodbe – gledajoč z današnje perspektive – ne bi ponovila. Ne želi se opredeliti do tega, ali obžaluje sodelovanje z Zoranom Jankovićem, s katerim je vstopila v državno politiko, niti do tega, ali bi Marjana Šarca še kdaj podprla za mandatarja. Ko je govor o razleteli Koaliciji ustavnega loka in partnericah, sicer ocenjuje, da se v Levici zavedajo, kaj je bilo v preteklem mandatu storjeno narobe – tudi na njihovi strani.
Covid-19, politika in pravo
22. 05. 2021 07.00
Pandemija covida-19 je razgrnila temeljna protislovja kapitalistične družbe in države in jih še dodatno zaostrila. V zadnjem letu smo lahko še bolj jasno videli številne neenakosti v družbi, privilegije bogatih, sam smoter kapitalističnega gospodarstva in razkroj družbe. Bistveno pa je, da covid-19 kriza ni le medicinska kriza niti zgolj ekonomska – gre za vsesplošno predrugačenje odnosov v družbi in za radikalno spremembo v načinu samega vladanja. Covid-19 je zato tudi politična kriza, saj je prišlo tudi do pravno formalne redefinicije samega koncepta svobode, državljanstva, države in demokracije.
O frakcijah in demokraciji
27. 03. 2021 07.00
Po šestem januarju letošnjega leta, ko je množica Trumpovih podpornikov vdrla v Kapitol – sedež federalne vlade ZDA – in želela spremeniti izid predsedniških volitev, je postalo jasno, da sta sektaštvo in polarizacija v ameriški politiki dosegla nevarno raven, raven, ki ogroža moč in stabilnost federalne unije ter delovanje njenih demokratičnih procesov. To se seveda ne dogaja prvič: Združene države Amerike so sredi 19. stoletja že razpadle na dva dela zaradi vprašanja suženjstva, političnemu nestrinjanju pa je sledil krvav notranji konflikt.
Bidnova Amerika, Trumpova zapuščina ter prelom med generacijami, elito in 'rajo'
22. 11. 2020 07.44
Poslovil se bo Donald Trump, ne pa tudi njegova politika. Joe Biden bo ohranil Trumpov odnos do Kitajske, pa tudi do več mednarodnih organizacij, vključno z zvezo Nato – a morda bo pri tem bolj prefinjen. Tako naš sogovornik iz Silicijeve doline Stephen Forte, ki ocenjuje, da je dogajanje v ZDA prej kot odraz političnih trenj posledica naraščajoče neenakosti in menjave generacij, dveh trendov, ki se odvijata globalno. Z njim smo se pogovarjali o ZDA in svetu "po Donaldu Trumpu".
Demokracija v času koronakrize v Sloveniji
07. 06. 2020 13.00
Že več kot mesec dni potekajo protivladni protesti v različnih mestih po Sloveniji. Zaradi tega je tudi preklic epidemije in bližajočih se prvih 100 dni vlade pravi trenutek, da naredimo refleksijo protestniškega gibanja in stanja demokracije v Sloveniji.
Brezskrbna mladost, a z veliko propagande, omejitvami in razklanostjo
12. 11. 2019 06.00
Ob 30-letnici padca Berlinskega zidu so z nami svoje zgodbe delili štirje Nemci: trije z vzhodnega ter eden z zahodnega dela. Njihovi pogledi in izkušnje se bolj ali manj razlikujejo, prav tako razmišljanje. Več v trojnem intervjuju z Arnejem, Fredom in Thomasom. Na koncu pa še pogled z druge, mnogo bolj brezskrbne strani ...
Od vizije do egoizma, hedonizma: 'Varujte tisto, za kar je moja generacija umrla'
17. 09. 2019 06.00
Očetje EU so se zavedali, da je nevarnost levega ali desnega populizma v privlačni ideologiji, ki je mnogo manj sterilna od osnovnega koncepta demokracije. Zato mora imeti demokracija vedno dodano komponento svetovnega nazora, ki je vezan na vrednostni sistem, da lahko uspešno tekmuje s populistično konkurenco, ko razlaga človekove, družbene in globalne izzive. Menili so tudi, da brez jasnega svetovnega nazora, sistem razpade v egoistični – hedonistični materializem in ksenofobni nacionalizem. A po več kot 60 letih od podpisa Rimske pogodbe je zmerna evropska politika spet pred vprašanji, s katerimi so se srečali že očetje povezave.
Kdo je Ivan Tolj?
08. 04. 2019 19.00
Ivan Tolj je 51-letni frančiškanski duhovnik, ki ima izjemen vpliv na hrvaške medije in tako na tamkajšnjo javno mnenje. Rojen je bil v malem bosanskem mestecu Gornje Močilo, konec devetdesetih pa se je iz Mostarja preselil na Hrvaško. Danes po pisanju hrvaških medijev v Bosni vodi manjše župnišče, delovnik pa preživi v Zagrebu, kjer je predstavnik avstrijske izdajateljske hiše Styria.
Neresnost slovenske politike: smo se za to borili?
10. 09. 2018 08.59
Že več kot teden dni spremljamo odkrit napad politike na gospodarstvo. Z zaostrovanjem spopada pa se pravila igre vse bolj rahljajo, od povsem neutemeljenih očitkov do odkritih groženj in poskusov obrambe, češ da izgovorjenega in napisanega ne gre jemati preveč resno.
'Najboljše novoletne zaobljube sprejmemo na plaži'
24. 08. 2018 07.00
Ste letos uživali na dopustu? Ste se znali odklopiti? Na počitnicah si lahko zasidramo dobro počutje in ta občutek reaktiviramo tudi pozneje, ko smo doma, poudarja psihoterapevtka Tina Bončina. Če smo kmalu po dopustu spet žalostni in neizpolnjeni, je čas za spremembo vsakdanjika. Še več dopusta namreč razmer ne bo bistveno spremenilo.
Kriza v Venezueli vse hujša: s helikopterja napadli sodišče in ministrstva
28. 06. 2017 06.55
Na venezuelsko vrhovno sodišče so iz ukradenega policijskega helikopterja odvrgli granati, kar je venezuelski predsednik Nicolas Maduro označil za "poskus terorizma in udara" in aktiviral načrt za letalsko obrambo proti helikopterju, ki je med drugim letel tudi nad notranjim ministrstvom.