ficko
Dežela, kjer se preteklost in prihodnost srečujeta na vsakem koraku
12. 11. 2025 19.29
Kitajska je dežela, kjer se preteklost in prihodnost srečujeta na vsakem koraku. Kjer so se rodili papir, kompas in svila, danes rastejo najvišji nebotičniki in drvijo najhitrejši vlaki, država s svojo disciplino pa kroji prihodnost svetovnega gospodarstva. Pri Kitajcih štejejo poštenost, spoštovanje, odgovornost, zato se posli nikoli ne sklepajo hitro. Skupaj z državno svetniško delegacijo, ki je tja odšla iskat nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja, smo se tja odpravili tudi mi.
Slovenska podjetja iščejo priložnosti na kitajskem trgu
05. 11. 2025 18.56
Slovenija krepi gospodarsko prisotnost na Kitajskem. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je odprl slovenski paviljon v Šanghaju, kjer poteka eden izmed najpomembnejših poslovnih dogodkov, kitajski mednarodni sejem uvoza. Kaj obisk pomeni za slovenska podjetja?
Časovni stroj: skozi 13 stoletij le v dobrih dveh urah
31. 10. 2025 18.19
Človek rad potuje v zgodovino, ne zato, da bi pobegnil sedanjosti, ampak da bi jo razumel. Morda pa hrepenimo po preteklosti zato, ker v njej iščemo trenutke, ko je bilo vse bolj preprosto – ali vsaj mislimo, da je bilo. Tokrat sem se v rubriki Na bolje podala na prav posebno potovanje: s časovnim strojem, in postala ne le obiskovalka, ampak popotnica v času, ko so na tem griču nad Emono še stražili rimski vojaki in kadilo prižigale svečenice, se po grajskem dvorišču sprehajali Habsburžani, svoje rane zdravili Napoleonovi vojaki ... Ugotovila sem, da preteklost sploh ni tako daleč, kot se zdi, le pogumno moraš stopiti skozi grajska vrata.
Kočevski pragozd: dih preteklosti, utrip prihodnosti
25. 10. 2025 08.56
V svetu, kjer nas vsak dan prehitevajo obveznosti, odzvanja zvok telefonskih obvestil in klicev, nam je dan vedno prekratek, ušesa in oči polni impulzov, obstaja kraj, kjer čas teče povsem drugače. V Sloveniji imamo takšnih kar 13, skoraj polovico na Kočevskem. V tokratni rubriki Na bolje sem se odpravila proti pragozdu Krokar, kjer bukev svoja semena trosi po vsej Evropi že več kot 12.000 let in tako dokazuje, da narava ne hiti in se zna dobro prilagajati, če jo človek le pusti pri miru.
Telovadba, ki je gradila narod
16. 10. 2025 06.00
Slovence so prvi postavili na zemljevid svetovnega športa, izumili celo danes tako priljubljeno aerobiko in s telesno kulturo budili slovensko narodno zavest. Slovenski sokoli so že pred 162 leti vedeli, da se moč začne v gibanju in v srcu. In če mislite, da ste prestari za preval, počep ali stojo na rokah, potem še niste spoznali sokolskih veteranov, za katere je starost le številka.
Skrivnostni svet gliv: žareči 'arhitekti pod našimi nogami
12. 10. 2025 09.00
V temini gozdov, velikokrat kar pod plastmi listja, se skriva skrivnostni svet gliv - tihih prebivalcev, brez katerih življenja, kot ga poznamo, verjetno ne bi bilo. In verjetno bodo glive tudi tiste, ki nas bodo morda nekoč preživele. Ker so razkrojevalci in zdravilci hkrati, z njimi si delimo več kot 50 odstotkov genskega zapisa, njihove nevidne mreže pa pod drevesnimi koreninami že milijone let ustvarjajo čisto pravi naravni internet.
Na 21-kilometrsko preizkušnjo tudi naša novinarja Ana-Marija in Denis
03. 10. 2025 19.24
NLB Ljubljanski maraton bo prestolnico znova napolnil s športnim utripom in tekači z vsega sveta. Letošnja udeležba bo rekordna, na 21-kilometrski preizkušnji pa bosta svoje moči preizkusila tudi naša novinarja Ana-Marija Ficko in Denis Malačič. Njune priprave, ki potekajo pod budnim očesom slovenskega rekorderja v teku na 800 metrov Žana Rudolfa, spremljate v petkovem Svetu že tretji teden. Danes pa je postalo jasno, iz kakšnega testa in krvi sta naša junaka.
Svet brez filtra: Kdo je nadzornica Binka?
03. 10. 2025 19.14
Teden je za nami in ob koncu oddaje vam ob petkih pokažemo, kako smo ga preživeli svetovci. Ana Marija Ficko se je oblekla, kot se pač oblečeš, če moraš v kanalizacijo, Barbara Golub Ferenčak pa je šla v čudežno sobo, iz katere vsi pridemo lepši. Spoznali boste našo nadzornico Binko in videli, kako Denisu ni šlo ogrevanje pri pripravah na maraton ter kdo se je postaral za eno leto, čeprav je videti, kot da se mu je čas ustavil že pred desetimi leti.
Obisk ljubljanskega podzemlja in do kolen v ...
02. 10. 2025 07.00
Ste vedeli, da vsak Slovenec v kanalizacijo pošlje skoraj 170 litrov vode in da tam spodaj ne konča samo tisto, kar odplaknemo iz stranišča? Svet pod zemljo bi verjetno marsikdo najraje pustil kar tam, kjer je. V temi. Ker se za večino od nas svet umazanije in odplak konča takrat, ko nesnago poženemo po kanalizacijskih ceveh. In svet za nas je spet lepo čist in urejen. Pa vseeno do podzemlja ne bi smeli biti tako brezbrižni. Tudi do tistih ne, ki skrbijo, da se vsi mi ne zadušimo v lastnem d..., pardon, blatu. In to sem v enem največjih kanalizacijskih omrežij spoznala tudi jaz. Premalokrat pomislim, da se lahko tisto, kar splaknem v odtok, nekoč vrne nazaj v moj ali pa v kozarec mojih otrok ali vnukov.
Zakaj je ekološka hrana dražja, a bolj zdrava in trajnostna?
27. 09. 2025 11.49
Štiri ekološke kmetije na različnih koncih Slovenije. Štirje gospodarji. Pridelujejo jabolka, žita, zelenjavo, mleko. Iz njih pa moke, kosmiče, sokove, kis, omake, vloženo zelenjavo, marmelado, sir in kruh. Kako zahtevno je ekološko kmetovanje? Kje prodajajo? Zakaj imamo tako malo ekoloških kmetij? In zakaj je ekološko dražje, a bolj zdravo in trajnostno?
Slovenci pojemo največ 'prepovedanih sadežev'
25. 09. 2025 09.00
V starih kulturah je bilo simbol plodnosti, na svetopisemskem drevesu spoznanja je postalo prepovedan sadež, kot simbol znanja oziroma gravitacijskega spoznanja je jabolko padlo na glavo Isaacu Newtnu, s srednjim vekom pa postalo simbol greha in skušnjave. Jabolko je eden najbolj priljubljenih sadežev širom sveta in tudi Slovenci smo eni tistih, ki pojemo največ tega sadja. A za nas so jabolka več kot sadež. So del slovenske tradicije, zdravja in kulinarične ustvarjalnosti.
Anamarija in Denis se podajata na Ljubljanski maraton?
19. 09. 2025 19.28
Kdaj ste nazadnje obuli tekaške čevlje? Če vam je ta občutek domač, se morda tudi sami pripravljate na Ljubljanski maraton, ki nas čaka natanko čez en mesec. Na start polmaratona se 19. oktobra podajata tudi naša Anamarija Ficko in Denis Malačič. Sprejela sta izziv nekajtedenskih priprav, a kmalu sta ugotovila, da sta v slabši formi, kot sta si želela priznati. Da pa pri tem ne bosta povsem prepuščena sama sebi, smo jima priskrbeli tekaškega trenerja, ki bo bdel nad njunimi kilometri in napredkom. Bo našima tekačema uspelo doseči cilj?
Ko odkriješ, da imaš lahko čudežne roke
18. 09. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si na primer sami znali popraviti dežnik, si stkati blago za obleko, oblikovati lastno glineno posodo ali pa zlat prstan? V Ljubljani še vedno živijo rokodelski mojstri, ki opravljajo obrti, za katere mnogi mislijo, da so že izumrle. Te obrti so del kulturne dediščine in so še vedno žive v mestnem središču. In tudi navadni smrtniki imajo možnost, da te mojstre obiščejo ter se preizkusijo celo v vlogi vajencev. Ker mi že nekaj časa nagaja moj najljubši dežnik, deževni dnevi pa šele prihajajo, sem jasno zavila k dežnikarici, obledeli prstan odnesla k zlatarju in si pri lončarki ustvarila skledico za spomine. In kaj je bilo pri tem najbolj vredno? Da se mi je zdelo, da se mi je ta dan življenje res obrnilo Na bolje. Ugotovila sem, da je ustvarjalno delo z rokami ne le hrana za možgane, ampak tudi za srce.
Kjer se grozdje spreminja v pijačo bogov
11. 09. 2025 11.33
Zakaj bi vendar hiteli in trgali že sredi avgusta? Saj vendar ne želimo kislega vina! Tako bi vinogradniki zmajevali z glavami nekoč, zadnja leta pa so zgodnje trgatve sredi avgusta skorajda stalnica. Tudi letos, predvsem na Primorskem, grozdne jagode kar pokajo od sladkobe. Na butični kmetiji na Manžanu blizu Kopra, pri Butulovih, pa te dni pokajo tudi od ponosa. Ker so pod streho spravili vse grozdne jagode in nedavno od enega najbolj prepoznavnih italijanskih vinskih vodnikov dobili še prestižno priznanje. Vas mika, da bi jih obiskali? Ni problema! Butulovi namreč slovijo po tem, da medse sprejmejo prav vsakogar, če le ima veselje do dela, druženja, dobre hrane in pijače ter narave. Jaz sem se našla v prav vsaki od naštetih točk.
Zaradi neurejene frizure dobila kazen
04. 09. 2025 06.13
Se še spomnite svojih šolskih dni? Morda celo še računanja na abakus, pa nošenja pionirskih čepic, prvih računalnikov, tablic? Nekoč je bila šola privilegij, danes pa nam je obvezno šolanje, ki se je s treh let povprečnega šolanja pred dobrimi sto leti premaknilo na 14, samoumevno. Za povrh danes vemo, da nas učenje ščiti tudi pred staranjem. Da je šola zakon, vedo tudi v Slovenskem šolskem muzeju, kjer že več kot 125 let skrbijo za slovensko šolsko dediščino. V njem človek kaj hitro spozna, da smo Slovenci res lahko ponosni na svojo sled, ki smo jo pustili v šolstvu širom Evrope. In kaj je tisto še posebej izjemno doživetje, ki ga lahko obiskovalci doživijo v muzeju? Živa ura zgodovine. Naj bo v rimski tuniki ali togi, v predpasničku, gledajoč učiteljevo žezlo (šibo), ali pa v telovadnem dresu Sokolskega društva.
'Krasno je, ko lahko uživaš v koncertu, četudi nimaš denarja za vstopnico'
02. 09. 2025 18.43
Ulični ustvarjalci so nepogrešljiv del velikih mest, saj jim dajejo dušo in hkrati odpirajo javni prostor, v katerem se ljudje družijo in navezujejo nove stike. Kako pa jim mesto vrača? Ljubljanski ulični umetniki pravijo, da bolj slabo. Zato so v prestolnici v začetku avgusta pripravili javni shod, ki pa ga je mestni inšpektor prekinil že po uri in pol igranja. Mestna občina Ljubljana je namreč pred petimi leti močno zaostrila pravila, in sicer le na 19 dovoljenih lokacij in še to s časovno omejitvijo.
24UR: Vi ste središče naših zgodb. Že 30 let
28. 08. 2025 13.05
24UR je stalnica in navada slovenskih gledalcev. Že tri desetletja ostaja najbolj gledana informativna oddaja v Sloveniji.
Kako pogosto se na vašem krožniku znajdejo ribe?
19. 08. 2025 18.45
Ribe so eden največjih naravnih virov maščobnih kislin omega 3, polne so beljakovin, vitaminov in mineralov, pomembnih za naše zdravje. A če povprečen Evropejec poje slabih 23 kilogramov rib na leto, smo mi pod povprečjem, pojemo namreč dobrih 10 kilogramov rib. Kolikokrat se znajdejo na vašem krožniku, kako pestro ponudbo imamo pri nas, katere ribe največkrat kupujemo in kako cena vpliva na izbiro, kaj bomo jedli?
V divjino: Ko ti preživetje podari stik s samim seboj
21. 06. 2025 09.35
Če zaprete oči in si predstavljate, da vas nekdo odpelje globoko v gozd in vas tam pusti brez hrane, vode, zavetja, bi znali preživeti? Gon po preživetju in tovrstna znanja smo si ljudje v svojo bit vgrajevali tisočletja, a na žalost danes, ko nam je vse na dosegu roke, ti ostajajo zakopani precej globoko. Tako zelo, da bi bil verjetno odgovor na zastavljeno vprašanje, ali bi znali preživeti, verjetno ne oziroma zelo težko. A za prebujenje ni treba veliko. Potrebni so le želja, volja in pomoč nekoga, ki do obisti pozna govorico narave. Jaz sem svojega guruja preživetja poiskala sredi dolenjskih gozdov. Moj namen je bil preprost: čim hitreje naučiti se osnov preživetja v naravi. A sem na koncu v divjini našla veliko več kot le to.
Ko krave odidejo na dopust
14. 06. 2025 07.00
Ko se izpod planin sredi noči zasliši zvonjenje, človek ve, da se bodo gorski pašniki kmalu ozaljšali s prijetnimi štirinožnimi obiskovalkami, ki bodo svoje menze v dolini za tri mesece zamenjale za večzvezdnične gorske restavracije. In prav ta konec tedna je na semaforju nove pašne sezone zagorela zelena luč. Njeni svetlobi je ekipa rubrike Na bolje sledila na najvišjo visokogorsko pašno planoto pri nas. In sicer v družbi navdušenih mladih pastirjev, ki pravijo, da planšarska tradicija pri njih še ne bo tako kmalu izumrla. Velika planina, prihajamo!
Avtocestni križ: dela, kolone, zastoji in kolapsi
12. 06. 2025 06.00
Minuli konec tedna so naše avtoceste znova zaznamovale dolge kolone pločevine. Zaradi praznika pri naših severnih sosedih, ki so se množično odpravili proti morju, je obtičalo na tisoče vozil. A še nekaj brutalnih vikendov je pred nami, opozarjajo na Darsu, ki ravno v tem prometno obremenjenem obdobju obnavlja štajersko, primorsko in dolenjsko avtocesto.
Prinaša nepogrešljiva zver Slovencem prestižno nagrado?
28. 05. 2025 21.01
Čeprav velja za samotarja, se rad druži, ko je za to čas, včasih celo z boljšo polovico podeli plen. Čeprav ga nekateri imenujejo morilski stroj, je lovec šibkejših in bolnih, zato pa tudi nepogrešljiv člen ekosistema. In medtem ko smo ga pred stoletjem iztrebili, se je okrepljen z novo krvjo vrnil. Zdaj se Slovenci lahko pohvalimo, da po naših gozdovih poleg 18 doseljenih risov hodi tudi več kot 30 njihovih potomcev, za uspešno izveden projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike iz petih evropskih držav, pa smo prejeli tudi nominacijo LIFE 2025, ki je ena najprestižnejših okoljevarstvenih nagrad. Nam bo uspelo zmagati? Z uspešno naseljenimi risi smo pravzaprav že.
Na obisku pri letečih farmacevtkah
22. 05. 2025 06.25
Njena zgodba se je začela že pred 40 milijoni let. Takrat je živela še samotarsko življenje. Potem pa je po desetih milijonih let ugotovila, da je ključ do uspeha povezovanje. In danes lahko na njen račun živi tudi človek. Čebele so za človeka življenjskega pomena, ne le ker so t. i. leteči farmacevti, saj naj bi njihovi izdelki pomagali pri več kot 500 zdravstvenih težavah, ampak tudi zato, ker so pomembni opraševalci. Ker brez čebel ni rastlin, ni hrane in posledično ni tudi človeka. Se ljudje tega dovolj zavedamo?
Skrivnostni prebivalci Ljubljanskega barja
15. 05. 2025 08.16
Če bi se lahko usedli v časovni stroj, bi si upali oditi 6600 let v preteklost? In sicer na Ljubljansko barje? Videli bi, da je bilo življenje takrat precej manj divje, kot si ga morda predstavljamo. Takrat je Ljubljansko barje prekrivalo veliko jezero, ob njem pa so živeli koliščarji, skrivnostno ljudstvo, za katerega ni čisto jasno, od kod je prišlo in kam je odšlo. Pred dvema letoma pa so se ponovno vrnili. Pa čeprav v prenesenem pomenu, in sicer v obliki koliščarskega naselja v naravni velikosti, ki ga je vredno obiskati tudi zato, ker lahko človek ob sprehodu po barju, če le odpre oči in ušesa, prisostvuje pravim koncertnim ptičjim arijam, tudi tistih ptic, ki so lani odšle na prezimovanje, pa so se prav v teh tednih že vrnile.
Moderni prisluškovalci narave
08. 05. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si lahko velik del hrane pridelali sami in za to niti ne bi porabili veliko časa in energije? Pridelava hrane ni nujno le trdo delo, je naraven ples z naravo, v katerem postanemo ljudje potrpežljivi opazovalci in skrbni nabiralci. Tako meni skupina prav posebnih strokovnjakov, nekakšnih modernih šepetalcev ali pa bolje kar prisluškovalcev narave, ki ljudem pomagajo do lastnih vrtičkov in trajnostnih nasadov. In ti niso le način pridelave hrane, ampak so živi ekosistemi, ki združujejo rastline, tla in ljudi v popolnem sožitju.
Kovač, ki z milino ustvarja ostrino
01. 05. 2025 09.15
Bi imeli službo, zaradi katere se počutite kot da je vsak dan praznik dela? Obiskali smo enega takšnih srečnežev, njegova posebnost pa je, da zna z milino ustvarjati ostrino. In za njo se ozira marsikateri kuharski entuziast in profesionalni chef. Srečni stvaritelj je Timotej Kruška, učitelj smučanja, kaskader in večni ljubitelj borilnih veščin, ki je prisilno postal kovaški samouk, ker je želel skovati lasten meč, potem pa postal nožarski mojster, pustil zanesljivo službo in začel živeti svoje sanje.
Rudnik, kjer rastejo najhitrejši kapniki
24. 04. 2025 07.47
Veste, da imamo nedaleč od prestolnice v osrčju Slovenije kraj z najbolj raznolikimi minerali v Evropi, kjer kapniki rastejo tudi 1000-krat hitreje kot drugod in kjer na enem od področij raste več kot 2000 različnih rastlinskih vrst? Morda pa je čas, da se v prihajajočih prostih dneh odpravite na izlet proti Litiji.
Kakšne novosti čakajo voznike na slovenskih avtocestah?
19. 04. 2025 20.21
Z današnjim dnem veljajo nove, precej višje kazni za voznike. Ne več 200, pač pa kar 500 evrov globe in tri kazenske točke si bodo prislužili tisti, ki v primeru zastoja ne bodo vzpostavili reševalnega pasu ali pa ga bodo izkoristili. Uporabnike avtocest kmalu čaka še ena sprememba. Dars naj bi že poleti začel uvajati tako imenovano dinamično omejevanje hitrosti, sprva na štajerski avtocesti v smeri proti Ljubljani. Kako sistem deluje in ali lahko vsaj omili prometne kolapse na slovenskih cestah?
Milijonski aneksi, rekordni dobički?
18. 04. 2025 08.35
Serijske podražitve domala vseh velikih infrastrukturnih projektov, vse višje cene materialov in stroškov dela, ob tem pa milijonski dobički največjih slovenskih gradbincev. So razlog zanje tudi aneksi, ki jih z gradbenimi podjetji velikodušno podpisujejo naročniki, država? Kateri projekti imajo največ finančnih aneksov in zakaj?
Zgodba o najlepših pisanicah in najboljši potici
17. 04. 2025 10.23
Bi pred velikonočnimi prazniki obiskali deželo, kjer kokoši nosijo rdeče-črna jajca in vas, kjer gospodinje iz obilice miru, toplote in časa pečejo odlične potice? Velika noč je največji krščanski praznik, a tudi tisti, ki niso verni, se pogosto veselijo obredov, vonja po potici in pirhov ter družinskega vzdušja. Razmišljala sem, da bi letos tudi jaz velikonočne dobrote pripravila malce drugače kot običajno. Iskala sem ideje, našla pa mir.