ficko
Zakaj je ekološka hrana dražja, a bolj zdrava in trajnostna?
27. 09. 2025 11.49
Štiri ekološke kmetije na različnih koncih Slovenije. Štirje gospodarji. Pridelujejo jabolka, žita, zelenjavo, mleko. Iz njih pa moke, kosmiče, sokove, kis, omake, vloženo zelenjavo, marmelado, sir in kruh. Kako zahtevno je ekološko kmetovanje? Kje prodajajo? Zakaj imamo tako malo ekoloških kmetij? In zakaj je ekološko dražje, a bolj zdravo in trajnostno?
Slovenci pojemo največ 'prepovedanih sadežev'
25. 09. 2025 09.00
V starih kulturah je bilo simbol plodnosti, na svetopisemskem drevesu spoznanja je postalo prepovedan sadež, kot simbol znanja oziroma gravitacijskega spoznanja je jabolko padlo na glavo Isaacu Newtnu, s srednjim vekom pa postalo simbol greha in skušnjave. Jabolko je eden najbolj priljubljenih sadežev širom sveta in tudi Slovenci smo eni tistih, ki pojemo največ tega sadja. A za nas so jabolka več kot sadež. So del slovenske tradicije, zdravja in kulinarične ustvarjalnosti.
Anamarija in Denis se podajata na Ljubljanski maraton?
19. 09. 2025 19.28
Kdaj ste nazadnje obuli tekaške čevlje? Če vam je ta občutek domač, se morda tudi sami pripravljate na Ljubljanski maraton, ki nas čaka natanko čez en mesec. Na start polmaratona se 19. oktobra podajata tudi naša Anamarija Ficko in Denis Malačič. Sprejela sta izziv nekajtedenskih priprav, a kmalu sta ugotovila, da sta v slabši formi, kot sta si želela priznati. Da pa pri tem ne bosta povsem prepuščena sama sebi, smo jima priskrbeli tekaškega trenerja, ki bo bdel nad njunimi kilometri in napredkom. Bo našima tekačema uspelo doseči cilj?
Ko odkriješ, da imaš lahko čudežne roke
18. 09. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si na primer sami znali popraviti dežnik, si stkati blago za obleko, oblikovati lastno glineno posodo ali pa zlat prstan? V Ljubljani še vedno živijo rokodelski mojstri, ki opravljajo obrti, za katere mnogi mislijo, da so že izumrle. Te obrti so del kulturne dediščine in so še vedno žive v mestnem središču. In tudi navadni smrtniki imajo možnost, da te mojstre obiščejo ter se preizkusijo celo v vlogi vajencev. Ker mi že nekaj časa nagaja moj najljubši dežnik, deževni dnevi pa šele prihajajo, sem jasno zavila k dežnikarici, obledeli prstan odnesla k zlatarju in si pri lončarki ustvarila skledico za spomine. In kaj je bilo pri tem najbolj vredno? Da se mi je zdelo, da se mi je ta dan življenje res obrnilo Na bolje. Ugotovila sem, da je ustvarjalno delo z rokami ne le hrana za možgane, ampak tudi za srce.
Kjer se grozdje spreminja v pijačo bogov
11. 09. 2025 11.33
Zakaj bi vendar hiteli in trgali že sredi avgusta? Saj vendar ne želimo kislega vina! Tako bi vinogradniki zmajevali z glavami nekoč, zadnja leta pa so zgodnje trgatve sredi avgusta skorajda stalnica. Tudi letos, predvsem na Primorskem, grozdne jagode kar pokajo od sladkobe. Na butični kmetiji na Manžanu blizu Kopra, pri Butulovih, pa te dni pokajo tudi od ponosa. Ker so pod streho spravili vse grozdne jagode in nedavno od enega najbolj prepoznavnih italijanskih vinskih vodnikov dobili še prestižno priznanje. Vas mika, da bi jih obiskali? Ni problema! Butulovi namreč slovijo po tem, da medse sprejmejo prav vsakogar, če le ima veselje do dela, druženja, dobre hrane in pijače ter narave. Jaz sem se našla v prav vsaki od naštetih točk.
Zaradi neurejene frizure dobila kazen
04. 09. 2025 06.13
Se še spomnite svojih šolskih dni? Morda celo še računanja na abakus, pa nošenja pionirskih čepic, prvih računalnikov, tablic? Nekoč je bila šola privilegij, danes pa nam je obvezno šolanje, ki se je s treh let povprečnega šolanja pred dobrimi sto leti premaknilo na 14, samoumevno. Za povrh danes vemo, da nas učenje ščiti tudi pred staranjem. Da je šola zakon, vedo tudi v Slovenskem šolskem muzeju, kjer že več kot 125 let skrbijo za slovensko šolsko dediščino. V njem človek kaj hitro spozna, da smo Slovenci res lahko ponosni na svojo sled, ki smo jo pustili v šolstvu širom Evrope. In kaj je tisto še posebej izjemno doživetje, ki ga lahko obiskovalci doživijo v muzeju? Živa ura zgodovine. Naj bo v rimski tuniki ali togi, v predpasničku, gledajoč učiteljevo žezlo (šibo), ali pa v telovadnem dresu Sokolskega društva.
'Krasno je, ko lahko uživaš v koncertu, četudi nimaš denarja za vstopnico'
02. 09. 2025 18.43
Ulični ustvarjalci so nepogrešljiv del velikih mest, saj jim dajejo dušo in hkrati odpirajo javni prostor, v katerem se ljudje družijo in navezujejo nove stike. Kako pa jim mesto vrača? Ljubljanski ulični umetniki pravijo, da bolj slabo. Zato so v prestolnici v začetku avgusta pripravili javni shod, ki pa ga je mestni inšpektor prekinil že po uri in pol igranja. Mestna občina Ljubljana je namreč pred petimi leti močno zaostrila pravila, in sicer le na 19 dovoljenih lokacij in še to s časovno omejitvijo.
24UR: Vi ste središče naših zgodb. Že 30 let
28. 08. 2025 13.05
24UR je stalnica in navada slovenskih gledalcev. Že tri desetletja ostaja najbolj gledana informativna oddaja v Sloveniji.
Kako pogosto se na vašem krožniku znajdejo ribe?
19. 08. 2025 18.45
Ribe so eden največjih naravnih virov maščobnih kislin omega 3, polne so beljakovin, vitaminov in mineralov, pomembnih za naše zdravje. A če povprečen Evropejec poje slabih 23 kilogramov rib na leto, smo mi pod povprečjem, pojemo namreč dobrih 10 kilogramov rib. Kolikokrat se znajdejo na vašem krožniku, kako pestro ponudbo imamo pri nas, katere ribe največkrat kupujemo in kako cena vpliva na izbiro, kaj bomo jedli?
V divjino: Ko ti preživetje podari stik s samim seboj
21. 06. 2025 09.35
Če zaprete oči in si predstavljate, da vas nekdo odpelje globoko v gozd in vas tam pusti brez hrane, vode, zavetja, bi znali preživeti? Gon po preživetju in tovrstna znanja smo si ljudje v svojo bit vgrajevali tisočletja, a na žalost danes, ko nam je vse na dosegu roke, ti ostajajo zakopani precej globoko. Tako zelo, da bi bil verjetno odgovor na zastavljeno vprašanje, ali bi znali preživeti, verjetno ne oziroma zelo težko. A za prebujenje ni treba veliko. Potrebni so le želja, volja in pomoč nekoga, ki do obisti pozna govorico narave. Jaz sem svojega guruja preživetja poiskala sredi dolenjskih gozdov. Moj namen je bil preprost: čim hitreje naučiti se osnov preživetja v naravi. A sem na koncu v divjini našla veliko več kot le to.
Ko krave odidejo na dopust
14. 06. 2025 07.00
Ko se izpod planin sredi noči zasliši zvonjenje, človek ve, da se bodo gorski pašniki kmalu ozaljšali s prijetnimi štirinožnimi obiskovalkami, ki bodo svoje menze v dolini za tri mesece zamenjale za večzvezdnične gorske restavracije. In prav ta konec tedna je na semaforju nove pašne sezone zagorela zelena luč. Njeni svetlobi je ekipa rubrike Na bolje sledila na najvišjo visokogorsko pašno planoto pri nas. In sicer v družbi navdušenih mladih pastirjev, ki pravijo, da planšarska tradicija pri njih še ne bo tako kmalu izumrla. Velika planina, prihajamo!
Avtocestni križ: dela, kolone, zastoji in kolapsi
12. 06. 2025 06.00
Minuli konec tedna so naše avtoceste znova zaznamovale dolge kolone pločevine. Zaradi praznika pri naših severnih sosedih, ki so se množično odpravili proti morju, je obtičalo na tisoče vozil. A še nekaj brutalnih vikendov je pred nami, opozarjajo na Darsu, ki ravno v tem prometno obremenjenem obdobju obnavlja štajersko, primorsko in dolenjsko avtocesto.
Prinaša nepogrešljiva zver Slovencem prestižno nagrado?
28. 05. 2025 21.01
Čeprav velja za samotarja, se rad druži, ko je za to čas, včasih celo z boljšo polovico podeli plen. Čeprav ga nekateri imenujejo morilski stroj, je lovec šibkejših in bolnih, zato pa tudi nepogrešljiv člen ekosistema. In medtem ko smo ga pred stoletjem iztrebili, se je okrepljen z novo krvjo vrnil. Zdaj se Slovenci lahko pohvalimo, da po naših gozdovih poleg 18 doseljenih risov hodi tudi več kot 30 njihovih potomcev, za uspešno izveden projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike iz petih evropskih držav, pa smo prejeli tudi nominacijo LIFE 2025, ki je ena najprestižnejših okoljevarstvenih nagrad. Nam bo uspelo zmagati? Z uspešno naseljenimi risi smo pravzaprav že.
Na obisku pri letečih farmacevtkah
22. 05. 2025 06.25
Njena zgodba se je začela že pred 40 milijoni let. Takrat je živela še samotarsko življenje. Potem pa je po desetih milijonih let ugotovila, da je ključ do uspeha povezovanje. In danes lahko na njen račun živi tudi človek. Čebele so za človeka življenjskega pomena, ne le ker so t. i. leteči farmacevti, saj naj bi njihovi izdelki pomagali pri več kot 500 zdravstvenih težavah, ampak tudi zato, ker so pomembni opraševalci. Ker brez čebel ni rastlin, ni hrane in posledično ni tudi človeka. Se ljudje tega dovolj zavedamo?
Skrivnostni prebivalci Ljubljanskega barja
15. 05. 2025 08.16
Če bi se lahko usedli v časovni stroj, bi si upali oditi 6600 let v preteklost? In sicer na Ljubljansko barje? Videli bi, da je bilo življenje takrat precej manj divje, kot si ga morda predstavljamo. Takrat je Ljubljansko barje prekrivalo veliko jezero, ob njem pa so živeli koliščarji, skrivnostno ljudstvo, za katerega ni čisto jasno, od kod je prišlo in kam je odšlo. Pred dvema letoma pa so se ponovno vrnili. Pa čeprav v prenesenem pomenu, in sicer v obliki koliščarskega naselja v naravni velikosti, ki ga je vredno obiskati tudi zato, ker lahko človek ob sprehodu po barju, če le odpre oči in ušesa, prisostvuje pravim koncertnim ptičjim arijam, tudi tistih ptic, ki so lani odšle na prezimovanje, pa so se prav v teh tednih že vrnile.
Moderni prisluškovalci narave
08. 05. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si lahko velik del hrane pridelali sami in za to niti ne bi porabili veliko časa in energije? Pridelava hrane ni nujno le trdo delo, je naraven ples z naravo, v katerem postanemo ljudje potrpežljivi opazovalci in skrbni nabiralci. Tako meni skupina prav posebnih strokovnjakov, nekakšnih modernih šepetalcev ali pa bolje kar prisluškovalcev narave, ki ljudem pomagajo do lastnih vrtičkov in trajnostnih nasadov. In ti niso le način pridelave hrane, ampak so živi ekosistemi, ki združujejo rastline, tla in ljudi v popolnem sožitju.
Kovač, ki z milino ustvarja ostrino
01. 05. 2025 09.15
Bi imeli službo, zaradi katere se počutite kot da je vsak dan praznik dela? Obiskali smo enega takšnih srečnežev, njegova posebnost pa je, da zna z milino ustvarjati ostrino. In za njo se ozira marsikateri kuharski entuziast in profesionalni chef. Srečni stvaritelj je Timotej Kruška, učitelj smučanja, kaskader in večni ljubitelj borilnih veščin, ki je prisilno postal kovaški samouk, ker je želel skovati lasten meč, potem pa postal nožarski mojster, pustil zanesljivo službo in začel živeti svoje sanje.
Rudnik, kjer rastejo najhitrejši kapniki
24. 04. 2025 07.47
Veste, da imamo nedaleč od prestolnice v osrčju Slovenije kraj z najbolj raznolikimi minerali v Evropi, kjer kapniki rastejo tudi 1000-krat hitreje kot drugod in kjer na enem od področij raste več kot 2000 različnih rastlinskih vrst? Morda pa je čas, da se v prihajajočih prostih dneh odpravite na izlet proti Litiji.
Kakšne novosti čakajo voznike na slovenskih avtocestah?
19. 04. 2025 20.21
Z današnjim dnem veljajo nove, precej višje kazni za voznike. Ne več 200, pač pa kar 500 evrov globe in tri kazenske točke si bodo prislužili tisti, ki v primeru zastoja ne bodo vzpostavili reševalnega pasu ali pa ga bodo izkoristili. Uporabnike avtocest kmalu čaka še ena sprememba. Dars naj bi že poleti začel uvajati tako imenovano dinamično omejevanje hitrosti, sprva na štajerski avtocesti v smeri proti Ljubljani. Kako sistem deluje in ali lahko vsaj omili prometne kolapse na slovenskih cestah?
Milijonski aneksi, rekordni dobički?
18. 04. 2025 08.35
Serijske podražitve domala vseh velikih infrastrukturnih projektov, vse višje cene materialov in stroškov dela, ob tem pa milijonski dobički največjih slovenskih gradbincev. So razlog zanje tudi aneksi, ki jih z gradbenimi podjetji velikodušno podpisujejo naročniki, država? Kateri projekti imajo največ finančnih aneksov in zakaj?
Zgodba o najlepših pisanicah in najboljši potici
17. 04. 2025 10.23
Bi pred velikonočnimi prazniki obiskali deželo, kjer kokoši nosijo rdeče-črna jajca in vas, kjer gospodinje iz obilice miru, toplote in časa pečejo odlične potice? Velika noč je največji krščanski praznik, a tudi tisti, ki niso verni, se pogosto veselijo obredov, vonja po potici in pirhov ter družinskega vzdušja. Razmišljala sem, da bi letos tudi jaz velikonočne dobrote pripravila malce drugače kot običajno. Iskala sem ideje, našla pa mir.
Terapija na smučeh
10. 04. 2025 10.31
Človek že od nekdaj močno hrepeni po svobodi. Ker želi biti gospodar svojega življenja. A se izgublja v vsakodnevnih skrbeh, družbenih pričakovanjih in številnih drugih motilcih moderne dobe. Včasih je za detoksikacijo duha in telesa dovolj že, da se za kratek čas odklopi in stik s samim seboj najde v gibanju, naravi in samoti. In v tem času je kot nalašč za to turna smuka.
Edini muzej, kjer nihče ne ostane resen
03. 04. 2025 07.00
Se radi smejete ali ste med tistimi bolj resnimi? Ker smeh je pomemben za naše zdravje. K sreči nedaleč stran obstaja kraj, kjer prav nihče ne ostane brez privzdignjenih ustnih kotičkov. Imenuje se HaHa House in je edini muzej smeha na svetu.
Vlak, ki nikoli ne zamuja
27. 03. 2025 06.00
Ste že slišali za posebno vinsko klet, ki se le nekajkrat na leto, drdrajoč po železniških tirih, zapelje na posebno avanturo in ob tem nikoli ne zamuja? Gre za vinski vlak, inovativno idejo peščice domačinov, ki z vinskim popotovanjem po skoraj opusteli železniški progi Nova Gorica–Ajdovščina želijo širšemu krogu ljudi na bolj trajnosten način približati vinsko kulturo Vipavske doline. In to očitno precej uspešno, saj so njihovi aranžmaji do konca leta že skoraj povsem razprodani.
Soba pobega, ki nima sten, ne oken ne vrat
20. 03. 2025 09.49
Gozd marsikomu predstavlja odmik od vsakodnevnih skrbi. Nedaleč od centra naše prestolnice pa se vanj lahko odmaknete na malce drugačen način. Da se v njem igrate. In sicer z reševanjem ugank.
Odprava 'Tartufi in trije mušketirji'
13. 03. 2025 07.00
Prijetna sapa mi je mršila lase, medtem ko sem stopala proti bližnjemu obronku kraškega gozda. Bila sem na prav posebni misiji. Da najdem zaklade, o katerih imamo ljudje velikokrat zmotna prepričanja, zaradi katerih se bijejo celo lokalne vojne in umirajo nedolžni ter zaradi katerih se menda ženske raznežijo, moški pa poživijo. Tartufi, prihajam!
Kako laufarji preganjajo slabe stvari?
27. 02. 2025 20.37
V mnogih krajih se na debeli četrtek začenjajo pustovanja, ki bodo trajala več dni. V Cerknem pa so cerkljanski laufarji svoj pustni koledniški pohod začeli že pred dvema mesecema. Laufarija je eno najprepoznavnejših slovenskih pustovanj, Cerkljani, še posebej mladi, pa jo doživljajo kot pomemben del svoje lokalne identitete. Obiskali smo laufarsko družino pri ustvarjanju in obnavljanju pustnih likov, ki se v svoji celoti predstavi na pustni torek. V pustni šiviljsko-krojaški delavnici smo izvedeli, zakaj je leseno naličje v Cerknem sveta stvar, s čim tam preganjajo slabe stvari in s kakšno šivanko je mogoče sešiti obleko iz smrekovih vej.
V prihodnost, pa tudi v srednji vek
12. 02. 2025 19.41
Kam po počitniške dogodivščine za malo denarja, a veliko muzike? V Celje! Kjer se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost in si le za nekaj evrov v minuti uredite frizuro, poklepetate z robotom, odpočijete na žebljih in se potem vrnete v srednji vek.
V podzemeljski sobi pobega: odkrivanje Postojnske jame
06. 02. 2025 07.51
Človek lahko tudi skozi doživetje teme in tišine najde svoj notranji mir. In pri tem, verjeli ali ne, lahko pomagajo celo zmaji iz podzemlja. Ne gre za kakšno znanstvenofantastično izkušnjo, ampak za povsem realno, a vseeno pravljično doživetje. Vsaj tako trdi naša novinarka, ki se je oblečena v jamarski kombinezon in ovita s plezalno vrvjo odpravila globoko pod zemljo. In sicer v skrite rove ene najatraktivnejših jam na svetu, kamor turisti ne vstopajo pogosto. Udeležila se je tako rekoč kar prve in edine sobe pobega v podzemlju in stopila v škornje Luke Čeča, ki si je pred dobrimi dvesto leti kot prvi upal odkrivati do tedaj neznani svet postojnskega podzemlja.
Ste vedeli, da pršut in kamen človeku vračata voljo do življenja?
29. 01. 2025 19.42
Prvi zaradi hranilnih lastnosti in okusa, drugi, ker izziva človeško ustvarjalnost. Slovenci smo precej ponosni na naš suhomesnati izdelek, ki ga strokovnjaki uvrščajo celo med zdrava živila in se prav v tem času v marsikateri pršutarni že približuje svoji ciljni črti. V zibelki pršuta na Krasu, in sicer v družinski pršutarni, meso sušijo na povsem tradicionalen način. Tudi rezanje pršuta je prava znanost. Slovenci smo lahko ponosni še na eno našo dobrino, s katero se kiti tudi svetovna arhitektura.