filme
Kusturica bo znova snemal film o Romih
26. 10. 1999 14.01
Režiser Emir Kusturica je napovedal snemanje filma o deportaciji romunskih Romov med drugo svetovno vojno. Kusturica, ki je v Romunijo prišel zaradi predstavitve svojega filma Črna mačka, beli mačkon, se je srečal z neuradnim voditeljem romunskih Romov Florinom Cioabo, znanem tudi po vzdevku Kralj vseh Romov. Kusturica, ki je v preteklosti že snemal filme o življenju Romov, pravi, da čuti tesno povezanost z romsko manjšino. Po Cioabovih besedah je v drugi svetovni vojni življenje izgubilo skoraj 200.000 Romov, potem ko so bili pregnani, kakih 9000 pa jih je preživelo. Polovico romunskih Romov so privrženci pronacističnega diktatorja Iona Antonescuja odpeljali v koncentracijsko taborišče Bug v današnji Moldaviji, druge pa so madžarske oblasti opreljale v Transilvanijo, ki je bila med drugo svetovno vojno del Madžarske. Po uradnih podatkih naj bi danes v Romuniji živelo kakih 400.000 Romov.
''Prepovedane fotografije'' na filmskem inštitutu
22. 10. 1999 15.36
Nemški filmski inštitut bo danes v Franfkurtu odprl razstavo o zgodovini filmske cenzure v času Weimarske republike. Na razstavi z naslovom Prepovedane fotografije bo inštitut ob svoji 50-obletnici predstavil zbirko 120 fotografij kadrov iz filmov, ki so jih prepovedali v 20. in 30. letih. ''Fotografije zelo dobro prikazujejo, kakšni so bili moralni in etnični razlogi za prepoved filmov,'' je ocenila direktorica inštituta Claudia Dillmann. Filmski cenzorji so takrat prepovedali skoraj vse preveč svobodne upodobitve mladih žensk. Sicer pa so cenzorji prepovedovali predvsem tiste filme, ki bi lahko po njihovem mnenju spodbujali ''grobost'' in ''nemoralnost''.
Festival neodvisnega filma in videa Slovenije
22. 10. 1999 13.04
V dvorani Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ljubljani bo danes in jutri potekal četrti festival neodvisnega filma in videa Slovenije. Na festivalu bodo prikazali 37 filmov različnih žanrov, so sporočili organizatorji festivala KUD Cineast.
Poljski animator Daniel Szczechura v Animateki
19. 10. 1999 18.10
V okviru novega projekta, poimenovanega Animateka, se bo v ljubljanski kinotečni dvorani drevi kot prvi predstavil eden izmed prvakov moderne poljske animacije Daniel Szczechura. Animateko so skupaj pripravili Slovenska kinoteka, Stripburger - Forum Ljubljana, sekcija animatorjev ASIFA - Slovenija pri Društvu slovenskih filmskih delavcev in ljubljanska Akademija za likovno umetnost. Praktični del projekta bo v filmskem programu, teoretični del pa bo potekal prek izdaje publikacij, predavanj in okroglih miz.
Začeli so se Študentski kulturni dnevi
18. 10. 1999 11.51
V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so se začeli Študentski kulturni dnevi, ki bodo potekali do sobote, 23. oktobra, na več lokacijah v Ljubljani.
Filmi režiserja Ademirja Kenoviča
13. 10. 1999 11.33
Slovenska kinoteka je v sodelovanju z Bošnjaško kulturno zvezo Slovenije, federalnim ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport BiH, slovenskim ministrstvom za kulturo ter bosanskohercegovsko kinoteko pripravila retrospektivo filmov vodilnega bosanskega režiserja mlajše generacije Ademirja Kenoviča. Pod naslovom Malo duše Ademirja Kenoviča bodo od 18. do 27. oktobra predvajali njegove filme Popolni krog, To malo duše, Kuduz, MGM Sarajevo: Človek, Bog, Monstrum ter izbor dokumentarnih del, posnetih med obleganjem Sarajeva, pod skupnim naslovom Iz vojnega obdobja (1992-1995).
Eurimages na milanskem sejmu MIFED
12. 10. 1999 20.01
Evropski sklad za podporo koprodukcij, distribucije in predvajanja igranih in dokumentarnih filmov Eurimages bo na milanskem sejmu MIFAD od 17. do 22. oktobra predstavil svoje dejavnosti. Kot je sporočil sklad, bo v ponedeljek, 18. oktobra, pripravil pogovor o mednarodni promociji evropskega filma. Eurimages finančno podpira tudi slovesnost ob podelitvi nagrad MIFED, ki bo potekla prav tako prihodnji ponedeljek. Na tem mednarodnem sejmu za promocijo evropskega filma se bodo zbrali strokovnjaki z audiovizualnega in filmskega področja, predvajali pa bodo tudi številne filme, ki so bili posneti ob podpori sklada.
Nemški filmi iz 50. let v Rusiji
06. 10. 1999 19.20
Ruski ljubitelji filmske umetnosti si bodo v prihodnjih tednih lahko ogledali retrospektivo nemškega filma iz 50. let. Med filmi, ki bodo na ogled, so tudi Most, Pločevinasti boben ter Kratko in brez bolečin.
Podelitev filmskih nagrad v Berlinu 4. decembra
29. 09. 1999 18.02
Kakih 30 filmov iz približno 15 držav se bo potegovalo za velike evropske filmske nagrade, ki jih bodo podelili 4. decembra v Berlinu v gledališču Schiller. Nagrade bodo podelili člani Evropske filmske akademije, ki ji predseduje nemški režiser Wimm Wenders, nominiranci v kategorijah najboljši film, najboljši igralec, najboljši scenarij itd. pa bodo znani v začetku novembra. Med tridesetorico izmed 200 izbranih filmov se bodo za nagrade med drugim potegovali Prične se danes francoskega režiserja Bertrand Taverniera, Vse o moji mami Španca Pedra Almadovarja, Pismo Portugalca Manoela de Oliveira, Mali tat Franocza Erica Zonce, Ponovno najdeni čas francosko-čilenskega režiserja Raoula Ruiza in Rosetta belgijskih bratov Dardenne. Tudi ljubitelji kina bodo imeli možnost do 31. oktobra glasovati za nagrade občinstva v kategoriji najboljši igralec, najboljša igralka in najboljši režiser, in sicer za filme, ki so bili na sporedu med 1. novembrom leta 1998 in 1.novembrom letos. Glasovati je možno prek kuponov, ki so na voljo v različnih evropskih filmskih revijah ali prek <A href=http://www.arthurandersen.com/film_awards target=_blank>interneta</A>.
Mednarodni festival filma, videa in novih medijev
27. 09. 1999 17.36
Švicarski Luzern bo od 27. do 31. oktobra gostil 19. mednarodni festival filma, videa in novih medijev - VIPER '99. V petih festivalskih dneh bo na več prizoriščih - Casino, kinematografa Piccolo in Limelight in staromestni hotel Loevengraben - moč videti eksperimentalne in najbolj inovativne filme ter izdelke s področja videa, medijske in multimedijske umetnosti ter instalacij in performansov. Razvrščeni bodo v tekmovalno sekcijo, sekcijo Forum, ki bo zajela simpozije, predstavitve projektov in podobno, ter v spremljevalni program.
Podelili veliko nagrado neodvisnega ameriškega filma
13. 09. 1999 17.39
Na 25. festivalu ameriškega filma v Deauvilleu na zahodu Francije so veliko nagrado neodvisnega ameriškega filma podelili celovečernemu prvencu režiserja Spikea Jonzea Biti John Malkovich (Being John Malkovich). Film prikazuje dogodivščine nekega lutkarja z ulic New Yorka, ki ugotovi, da se lahko prelevi v slavnega ameriškega igralca Malkovicha. V tem nenavadnem in domišljijskem filmu igra Malkovich samega sebe, ob njem pa tudi ameriška zvezdnica Cameron Diaz. Nagrado žirije sta prejela Audrey Wells za film Guinevere in Michael Polish za film Twin Falls Idaho. Jonze, ki je sicer zet režiserja Francisa Forda Coppole, je pred tem ustvarjal reklame in videospote za glasbenike, kot so Bjoerk, Daft Punk, Puff Daddy in REM. Tekmovalni program so na festivalu v Deauvilleu uvedli leta 1995, da bi še bolj opozorili na neodvisne ameriške filme, ki so drznejši in manj običajni od izdelkov velikih hollywoodskih studijev.
Zlati lev Kitajcu Zhang Yimouju
12. 09. 1999 09.01
Zmagovalec 56. beneške Mostre je kitajski film Niti eden manj (Not one less) režiserja Zhanga Yimouja. 49-letni režiser je tako dobil že drugega zlatega leva po letu 1992, ko je žirijo prepričal s filmom Zgodba o Qiu Ju. Tokrat je zmagal v konkurenci 18 filmov iz 11 držav. Žiriji je predsedoval jugoslovanski režiser Emir Kusturica.
56. beneški filmski festival se nadaljuje
06. 09. 1999 09.57
V Benetkah, kjer do 11. septembra poteka 56. mednarodni filmski festival, je v tekmovalni program festivala uvrščenih 18 filmov, med njimi dela treh cannskih nagrajencev: film Novozelandke Jane Campion Holy Smoke s Kate Winslet in Harveyjem Keitelom v glavnih vlogah, film Britanca Mikea Leigha Topsy-Turvy in Iranca Abbasa Kiarostamija Le vent nous emportera. ZDA imajo v tekmovalnem programu štiri filme, Evropa deset, štirje pa prihajajo iz Azije. Antonio Banderas se bo za nagrade potegoval s svojim režijskim prvencem Crazy in Alabama z Melanie Griffith v glavni vlogi, ameriška režiserka Alison Maclean pa bo tekmovala s filmom Jesus' Son. Za nagrade se bo potegoval tudi kitajski film Not one less režiserja Zhanga Yimouja, pa tudi poljski Teden v življenju moškega Jerzyja Stuhra.
56. mednarodni filmski festival
31. 08. 1999 11.17
Nad Benetkami, kjer bo od jutri do 11. septembra potekal 56. mednarodni filmski festival, bo visela senca dveh filmskih velikanov, ki sta umrla v zadnjem letu dni - Stanleyja Kubricka in Akire Kurosawe. Festival pod vodstvom novega direktorja, 49-letnega Alberta Barbere, nekdanjega selektorja mednarodnega festivala mladega filma v Torinu, se je v svoji zadnji izdaji v tem tisočletju sicer odločno obrnil proti mlademu filmu in novim tendencam.
Peti filmski festival v Sarajevu
19. 08. 1999 09.26
V Sarajevu bo od 20. do 29. avgusta potekal peti filmski festival, ki bo v sedmih programih ponudil 80 filmov z vsega sveta. Posamezne sekcije so tokrat naslovljene New Currents/Novi tokovi, ki predstavlja nove usmeritve v sodobni svetovni kinematografiji, tako pri celovečernih kot pri kratkih filmih; Panorama, ki ponuja filme iz neodvisne svetovne produkcije; Regionalni program, v katerem se predstavijo mladi avtorji iz Srednje in Vzhodne Evrope ter držav bivše SZ; Kino na prostem/Open Air, ki ponuja nekaj najnovejših svetovnih uspešnic; Bosnia, ki predstavlja bosansko-hercegovske dokumentarne filme iz predvojne produkcije, Otroški program in pa Posebne projekcije. Na festivalu, ki ga prireja Obala Art center, tudi letos med gosti pričakujejo številne režiserje, igralce in producente.
100 let rojstva mojstra grozljivk
13. 08. 1999 09.38
V svetu filmske umetnosti danes praznujejo stoletnico rojstva mojstra srhljivk Alfreda Hitchcocka. V Londonu, kjer se je slavni režiser rodil, so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je živel pred odhodom v Hollywood, kip so mu postavili tudi v New Yorku, v Los Angelesu pa se ga bodo spomnili na slavnostni akademiji.
Peti sarajevski filmski festival
10. 08. 1999 09.10
V Sarajevu bo od 20. do 29. avgusta potekal peti filmski festival, ki bo v sedmih programih ponudil 80 filmov z vsega sveta. Posamezne sekcije so tokrat naslovljene <I>New Currents/Novi tokovi</I>, ki predstavlja nove usmeritve v sodobni svetovni kinematografiji, tako pri celovečernih kot pri kratkih filmih; <I>Panorama</I>, ki ponuja filme iz neodvisne svetovne produkcije; <I>Regionalni program</I>, v katerem se predstavijo mladi avtorji iz Srednje in Vzhodne Evrope ter držav bivše SZ; <I>Kino na prostem/Open Air</I>, ki ponuja nekaj najnovejših svetovnih uspešnic; <I>Bosnia</I>, ki predstavlja bosansko-hercegovske dokumentarne filme iz predvojne produkcije, <I>Otroški program </I>in pa <I>Posebne projekcije</I>. Na festivalu, ki ga prireja Obala Art center, tudi letos med gosti pričakujejo številne režiserje, igralce in producente.
Ameriška filmska akademija k sodelovanju povabila 75 držav
05. 08. 1999 15.36
Ameriška Akademija filmskih znanosti in umetnosti, ki vsako leto podeli nagrade Oskar, je povabila 75 držav, naj predlagajo svojega kandidata za najboljši tuji film. Prijave za kandidaturo morajo na akademijo prispeti do 1. novembra, Oskarje za leto 1999 pa bodo podelili 26. marca prihodnje leto. Filmi, ki se želijo potegovati v kategoriji za najboljši tuji film, morajo biti posneti v jeziku države, ki ne sme biti angleški. Filme morajo premierno prikazati v matični deželi, predvajati pa jih morajo vsaj en teden. Med kandidati za najboljši tuji film sta bili doslej največkrat predlagani Francija in Italija.
Razstava Željka Stevaniča na medmrežju
30. 07. 1999 16.07
Na <A HREF=http://www.2.arnes.si/guest/medianox >medmrežnem naslovu</A>, virtualni galeriji, ki jo že dobro leto vzdržuje MKC Maribor, je v juliju razstava fotografij avtorja Željka Stevaniča, rojenega leta 1975. Kustosinja razstave je Nataša Petrešin, absolventka umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti.
Mednarodni festival etnične glasbe Folkest '99
20. 07. 1999 13.36
V okviru Mednarodnega festivala etnične glasbe Folkest '99, ki poteka v različnih mestih po Furlaniji-Julijski krajini, Sloveniji, Koroškem in Istri, bo v Hrvatinih drevi ob 21. uri na poletnem odru Skupnosti Italijanov koncert italijanske skupine Napule. Skupina bo imela jutri in 26. julija še dva koncerta v Kopru. Prireditve organizira Samoupravna italijanska narodna skupnost Koper.
Mednarodni filmski festival v Moskvi
15. 07. 1999 18.06
Mednarodni filmski festival v Moskvi bo letos potekal od 21. do 29. julija. Na festivalu bo mogoče videti retrospektivo Epilog 20. stoletja. Ljubitelji filma si bodo lahko ogledali filme, ki se niso pojavili v naslovnicah časopisov, izjemi sta filma Tengiza Abulanze Repentance in Sacrifice-Making Andreja Tarkovskega, ki sta se zapisala v zgodovino filma. Prikazali bodo tudi cikel premier. Programa vsebujeta 40 filmskih predstav različnih režiserjev, nastalih v studiih v Azerbajdžanu, Armeniiji, Gruziji, Kazahstanu, Litvi, Rusiji, Uzbekistanu, Ukrajini in Estoniji, posneli pa so jih v obdobju od 1989 do 1999.
V St. Peterburgu nagrajen film Borisa Petkoviča
13. 07. 1999 18.51
Na festivalu kratkih, dokumentarnih in animiranih filmov v St. Peterburgu konec junija je za kratki film z naslovom Naprej Boris Petkovič prejel nagrado za najboljši debitantski film v kategoriji kratkih igranih in animiranih filmov, so sporočili iz Filmskega sklada R Slovenije.
Folkest '99 tudi na Obali
13. 07. 1999 13.40
V okviru Mednarodnega festivala etnične glasbe Folkest '99, ki poteka v različni mestih v Furlaniji, Sloveniji, na Koroškem in v Istri, bo v Hrvatinih v torek, 20. julija, ob 21. uri na poletnem odru Skupnosti Italijanov koncert italijanske skupine Napule, 21. in 26. julija pa bosta dva kocerta tudi v Kopru. Prireditve na Obali organizira Samoupravna italijanska narodna skupnost Koper.
Umrl holywoodski režiser Edward Dmytryk
03. 07. 1999 13.10
V 90. letu starosti je pred dnevi umrl ameriški režiser Edward Dmytryk. Po poročanjih ameriškega tiska naj bi režiser umrl po dolgotrajni bolezni srca in ledvic. Dmytry je posnel uspešne filme, med drugim z zvezdniki kot sta Marlon Brando in Montgomery Clift, poznan pa je postal predvsem kot eden izmed holywoodske deseterice režiserjev in scenaristov, ki so bili zaradi resničnega ali domnevnega sodelovanja s komunistično partijo postavljeni na črno listo in primorani prenehati z delom. Dmytryja so potem, ko ni želel imenovati ostalih komunistov, obsodili na leto zapora.
Filmski festival avgusta v Motovunu
29. 06. 1999 16.16
V hrvaškem Motovunu so te dni predstavili projekt prvega hrvaškega mednarodnega filmskega festivala, ki bo potekal v Motovunu od 10. do 14. avgusta. Po besedah umetniškega direktorja festivala Rajka Grliča je projekt nadaljevanje zamisli iz projekta Imaginarne akademije v sosednjem Grožnjanu, v okviru katerega se mladi iz srednjeevropskih držav že peto leto srečujejo in sodelujejo na poletnih filmskih delavnicah.
Razstava Božidarja Jakca v Mestni galeriji
21. 06. 1999 09.31
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo fotografij, diapozitivov in filmov Božidarja Jakca. Razstava je nastala ob 100. obletnici rojstva umetnika.
Jakčevi ameriški filmi
18. 05. 1999 10.37
Božidar Jakac je kulturni javnosti znan predvsem kot slikar. Ob praznovanju stoletnice njegovega rojstva pa se spominjamo tudi njegove filmske ustvarjalnosti in del tega opusa bodo drevi ob 19. uri prikazali v Slovenski kinoteki, kjer bodo projekcije Jakčevih filmov Cleveland, Chicago - Detroit, New York, Washington in Vulcania.
Predavanje o filmskem scenariju
17. 05. 1999 16.06
V mednarodni šoli filmske pripovedi Pokaži jezik bo v prostorih filmskega seminarja Akademije za film, gledališče, radio, film in televizijo drevi ob 20. uri predaval Rolf Orthel. Naslov njegovega predavanja je Dokumentarni film - scenarij.
Posmrtne ostanke Grete Garbo bodo prenesli na Švedsko
16. 05. 1999 18.07
Žaro s posmrtnimi ostanki švedske filmske igralke Grete Garbo naj bi devet let po njeni smrti prenesli v Stockholm, od koder so sporočili, da je za 17. junij v neki manjši cerkvi predvidena žalna slovesnost. Greta Garbo je pred drugo svetovno vojno v Hollywoodu postala ena izmed največjih filmskih zvezd vseh časov in dobila vzdevek ''Božanska''. Leta 1941 je prenehala snemati filme in je vse do svoje smrti v 84. letu, 15. aprila 1990, živela v New Yorku dokaj odmaknjeno od javnosti.
Po zavezniških napadih prekinitev televizijskega programa
03. 05. 1999 20.44
Po nedavnih napadih zveze NATO in prekinitvi oskrbe z električnim tokom je srbska državna televizija prekinila vse tri programe.