gradnjo
Nov razvojno-tehnološki center
24. 11. 2000 00.00
Idrijsko podjetje Rotos, ki se ukvarja s proizvodnjo ventilacije in prezračevanja v okviru družbe IMP TIO, in spodnjeidrijska Rotomatika, ki izdeluje elektromotorje pod okriljem slovenske korporacije Holding Hidria, sta ustanovili družbo Rovent in načrtujeta gradnjo novega razvojno-tehnološkega centra.
Najvišje ležeči hotel v Sloveniji
15. 11. 2000 00.00
Na Krvavcu bodo jutri odprli najvišje ležeči hotel v Sloveniji Hotel A&S. Hotel leži na 1600 metrih nadmorske
Celjskim mesninam certifikat kakovosti
08. 11. 2000 00.00
Celjske mesnine, ki so v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarile približno tri milijarde prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so za vso svojo dejavnost prejele certifikat kakovosti ISO 9001. Kot poudarja direktor družbe Izidor Krivec, to pomeni, da so v proizvodnjo in predelavo mesa uvedli kontrolo kritičnih točk, ter da sledijo evropskih veterinarskim standardom. Celjani so tudi končali novo klavnico za zakol živine, ki omogoča zakol 30 glav goveda ter do 130 prašičev na uro. V to investicijo so vložili dobre štiri milijone nemških mark.
Odkrili ostanke antičnega hotela
05. 11. 2000 00.00
V bližini južnoitalijanskega mesta Pompei, ki je bilo leta 1979 uničeno v izbruhu bližnjega vulkana Vezuv, so arheologi našli ostanke antičnega hotela z edinstvenimi freskami. Italijanski časnik La Repubblica je objavil fotografije fresk, na katerih so upodobljene muze. Freske bodo sedaj restavrirali. Ostanke nekdaj luksuznega hotela so odkrili med gradnjo ceste. Razprostiral se je na približno 1000 kvadratnih metrih, imel pa je tudi vrt. Gradbeni delavci so arheologom dali čas za rešitev vseh ostankov mogočnega hotela.
Za izgradnjo nove Pediatrične klinike
04. 11. 2000 00.00
Podjetje EMMA bo tudi letos s Skadom za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani podpisalo pogodbo, po kateri se bo delež od prodaje božičnih, novoletnih in poslovnih voščilnic, ki so opremljene z logotipom Pediatrične klinike, stekal v omenjeni sklad. Lani se je podjetje na ta način pridružilo velikim donatorjem, saj je v sklad prispevalo več kot 700 tisoč tolarjev. Veliki donatorji postanejo namreč vsi, ki za gradnjo prispevajo več kot 500 tisoč tolarjev.
Tajvanska vlada ustavila gradnjo jedrske elektrarne
27. 10. 2000 00.00
Tajvanska vlada je danes ustavila sporno gradnjo nove jedrske elektrarne. Novi tajvanski premier Chang Chun-Hsiung je kot vzrok za ustavitev gradnje navedel varnostne in okoljevarstvene razloge.
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.
V Gorenju rekordna proizvodnja?
23. 10. 2000 00.00
Velenjski koncern Gorenje načrtuje, da bo ta mesec proizvedel 242.405 velikih gospodinjskih aparatov, kar pomeni rekordno dnevno proizvodnjo - 10.540 izdelkov. V družbi so v prvih devetih mesecih letos prodali 1,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov in tako zabeležili 10-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. V mesecu septembru so Velenjčani izdelali 220.000 gospodinjskih aparatov, kar pomeni, da mesečnega načrta niso dosegli. Načrta niso dosegli v programu Kuhalni aparati, ki je največji odjemalec kovinske galanterije, ki so jo proizvajali v pogoreli galvani.
Ameriški ponudnik pripravljen plačati največ
09. 10. 2000 00.00
Na ministrstvu za promet in zveze so danes odprli ponudbe za pridobitev koncesije za gradnjo mobilnega omrežja GSM 1800. Pričakovali so sedem vlog, do izteka roka pa so prispele le štiri. Poleg slovenskih operaterjev mobilne telefonije sta prispeli še ponudbi avstrijskega in ameriškega ponudnika mobilnih komunikacij.
Pogodba o gradnji nove morske biološke postaje
06. 10. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in glavni direktor podjetja SCT Ivan Zidar sta danes v Piranu podpisala pogodbo o gradnji nove morske biološke postaje. Investicija je vredna 397 milijonov tolarjev in zajema obnovo objekta sedanje morske biološke postaje in gradnjo laboratorijskega trakta s površino 860 kvadratnih metrov, v katerem bo 16 laboratorijev različnih strok in učni laboratorij. Najstarejši del objekta, ki je bil zgrajen še pred drugo svetovno vojno, bo porušen in zgrajen na novo, drugi, novejši del pa bo temeljito prenovljen. Dela naj bi bila predvidoma zaključena v letu in pol, so sporočili z ministrstva za znanost in tehnologijo.
Terme Čatež tudi ob morju
05. 10. 2000 00.00
Delniška družba Terme Čatež je v hotelu Koper predstavila potek celovite obnove hotelskega kompleksa Žusterna, katere vrednost ocenjujejo na dve milijardi tolarjev. Terme Čatež so širitev zunaj svoje matične lokacije zastavile pred dvema letoma z nakupom večinskega deleža in kasnejše pridružitve delniške družbe Hoteli Koper, nadaljujejo pa jo v Žusterni z obnovo hotelskega objekta, nadgradnjo bazenskega kompleksa in z gradnjo podzemne garažne hiše. Odprtje hotela in depandanse z 270 ležišči, bazenskega kompleksom s 3500 kvadratnimi metri vodnih površin in garažne hiše s 150 parkirnimi mesti je izvršni direktor marketinga in prodaje Term Čatež Matjaž Tavčar napovedal za februar 2001, potem ko so se obnovitvena dela na lokaciji začela pred mesecem dni. Prvo leto poslovanja mestnega hotela Koper je direktorica Mojca Kačinari ocenila dobro in napovedala povprečno 50?odstotno zasedenost zmogljivosti v letu, kar pomeni 15.000 nočitev do konca leta.
Hyundai v ZDA
03. 10. 2000 00.00
Največji južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hyundai Motor načrtuje do leta 2003 izgradnjo svojega prvega proizvodnega obrata v ZDA. Hyundai bo v novi obrat, ki naj bi proizvedel 300.000 avtomobilov letno, investiral okrog eno milijardo ameriških dolarjev. Hyundai zaenkrat še ni določil niti lokacije novega obrata niti, kakšne avtomobile naj bi tam proizvajali. Gradnjo naj bi po načrtu zaključili do leta 2003, ko naj bi Hyundai po pričakovanjih v Severni Ameriki prodal že več kot 500.000 avtomobilov letno. šele tolikšna prodaja na ameriškem trgu bi namreč upravičila gradnjo novega obrata v ZDA. Hyundai Motor, ki se je v procesu prestrukturiranja družbe Hyundai Group osamosvojil, je skupaj s podružnico Kia Motor lani na severnoameriški trg izvozil 450.000 vozil. Hyundai je v letošnjem prvem polletju ustvaril 300 milijonov dolarjev dobička.
Prebita prva cev predora Jasovnik
01. 10. 2000 00.00
Delavci SCT so danes v zgodnjih dopoldanskih urah prebili 1,612 kilometra dolgo prvo od dveh cevi predora Jasovnik na avtocestnem odseku Vransko - Blagovica, in sicer levo cev, gledano iz smeri Vranskega proti Blagovici, je sporočila služba za odnose z javnostmi DARS. Za gradnjo predora Jasovnik je bila 7. aprila 1999 sklenjena pogodba med naročnikom gradnje DARS in izvajalcem del SCT. Na vzhodnem predvkopu so se dela začela 28. junija 1999. Dela na izkopu druge, desne cevi predora Jasovnik za smer iz Blagovice proti Vranskemu, rudarske dolžine 1,633 km, še potekajo. Po predvidevanjih naj bi bila tudi ta predorska cev prebita koncem oktobra 2000. Na 16,8 km dolgem avtocestnem odseku Vransko - Blagovica bodo sicer skupaj 4 dvocevni predori.
Mariborska bolnišnica se posodablja
27. 09. 2000 00.00
V Splošni bolnišnici Maribor bodo še letos začeli z gradnjo novega oddelka za psihiatrijo, saj je razpis za izbiro izvajalca zaključen, na novem očesnem in ušesnem oddelku pa so končali z gradbenimi deli in pričakujejo, da bodo lahko investicijo tudi zaključili. Oba oddelka bosta zgrajena z denarjem, ki se steka v ministrstvo za zdravstvo v okviru zakona o investicijah v zdravstvu.
Pogodba med Iskratelom in Si.mobilom
26. 09. 2000 00.00
Pogodba, ki opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Si.mobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, zagotavlja Si.mobilovemu omrežju povečanje kapacitet in pokritosti ter novo funkcionanost na ravni central. Sedanjo zmogljivost bo Si.mobil početveril z razširitvijo centrale in zmogljivejšo tehnologijo. Nadgradnja omrežja (radijskega podsistema) bo omogočila večje število hkratnih pogovorov na istem območju, saj telefonski promet pogovorov v Si.mobilovemu omrežju izjemno hitro narašča. Bogat seznam kakovostnih storitev za svoje naročnike in uporabnike predplačniških paketov bo Si.mobil še razširil. Novosti v Si.mobilovemu omrežju bodo navdušile dosedanje uporabnike, zagotovo pa priavabile tudi nove. Kot novost bodo uvedli GPRS-tehnologijo prenašanja podatkov, ki v slovenskem prostoru odpira povsem novo dimezijo uporabe mobilnih telefonov. Bistveno višje prenosne hitrosti, ki jih ta tehnologija omogoča, bodo uporabnikom nudile storitve z enako hitrostjo, kot jo danes poznajo na običajnem, stacionarnem internetu.
Zakon o stanovanjski varčevalni shemi
24. 09. 2000 00.00
Prihodnji teden bo v Uradnem listu objavljen Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. S tem bo tako uzakonjeno tudi varčevanje po stanovanjski varčevalni shemi, ki so jo varčevalci pričeli uporabljati julija lani. Tisti, ki bi k ugodnemu načinu varčevanja še želeli pristopiti, pa bodo, to jim zdaj omogoča novi zakon, lahko to storili še letos. Zakon na varčevalce, ki so že sklenili varčevalno pogodbo, bistveno ne bo vplival.
Iskratel in Simobil z roko v roki
22. 09. 2000 00.00
Družba Iskratel svoje več kot šestletno uspešno delo na področju mobilne telefonije GSM potrjuje tudi z novo pogodbo s Simobilom, slovenskim operaterjem mobilne telefonije GSM. Pogodba opredeljuje še intenzivnejšo gradnjo Simobilovega omrežja GSM 040, in sicer četrto fazo, so sporočili iz obeh družb.
Dokončan most čez Donavo v Novem Sadu
22. 09. 2000 00.00
V Novem Sadu so danes končali gradnjo novega mostu čez reko Donavo potem, ko je bil stari most porušen med lanskimi napadi zveze NATO na ZRJ. Novi most so zgradili s šestmesečno zamudo. Most je dolg 342 metrov, za gradnjo pa so porabili približno 2000 ton jekla.
Gradnja HE Boštanj zamuja
21. 09. 2000 00.00
Člani medobčinskega Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju so na včerajšnji seji ugotovili, da se kljub sprejetemu zakonu o gradnji verige petih vodnih elektrarn na Savi in podeljeni koncesiji za gradnjo tudi zadnje mesece ni nič spremenilo. Predvsem pa vlada zakona ne jemlje resno in nihče se ne ukvarja s pripravo koncesijske pogodbe, ki mora biti podpisana do konca letošnjega oktobra.
Nova Slovenija - beseda velja!
18. 09. 2000 00.00
Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka (NSi) je ob predstavitvi volilnega programa sporočila, da je danes vložila kandidatne liste za nastop na oktobrskih volitvah v vseh 88 volilnih okrajih. NSi, ki bo na volitvah nastopila s sloganom Nova Slovenija - beseda velja, se po besedah vodje volilnega štaba Jureta Zupana v volilnem programu zavzema za svobodno gospodarstvo, poudarja prioriteto družine in mladih, izpostavlja potrebo po širini znanja in odprtih možnostih, zahteva "Evropo doma" ter zagovarja potrebo po podpori podeželju, v katerega je treba vnesti mestno kvaliteto življenja.
Center v čast temnopolti rasi
14. 09. 2000 00.00
Nigerijska vlada načrtuje v prihodnjem letu izgradnjo centra v čast znanim Afričanom in temnopoltim po vsem svetu, nekakšno Dvorano slavnih (Hall of Fame) temnopoltih. Vlada je že oblikovala komisijo in za gradnjo centra namenila 110.00 ameriških dolarjev. Začetek in kraj gradnje še nista določena, v centru pa naj bi hranili umetniška dela afriških avtorjev in temnopoltih ustvarjalcev iz vsega sveta, predstavili pa naj bi tudi delovanje temnopoltih na vseh področjih življenja, tudi na športnem in političnem.
Internet povečal gospodarsko rast
08. 09. 2000 00.00
Ameriški demokratski predsedniški kandidat Al Gore je na svoji spletni strani izjavil, da je razvoj informacijske tehnologije vsaj tretjinsko pripomogel k gospodarski rasti ZDA, obenem pa je predstavil tudi svoj predsedniški načrt razvoja informacijske tehnologije v prihodnosti. Gore tako napoveduje, da bo med svojim predsedniškim mandatom pričel z izvajanjem programa, ki naj bi v 10 letih ustvaril 10 milijonov novih delovnih mest na področju naprednih tehnologij. Tako bo, če bo seveda izvoljen, uvedel program davčnih olajšav za 10 milijonov državljanov, ki bo vsakemu posamezniku, ki se bo osebnostno in izobrazbeno usmerjal k novi ekonomiji, prihranil 6.000 dolarjev, poleg tega pa bo na vsakega takega posameznika prispeval tudi 2.800 dolarjev za dodatno izobraževanje. V revnih predelih bo država pričela z gradnjo 2.000 tehnoloških centrov, internet naj bi prišel v prav vsako ameriško učilnico, poleg še številnih predlogov pa se bo Gore zavzemal tudi za odpravo trgovskih omejitev za tehnološka podjetja.
Sony gradi novo tovarno
01. 09. 2000 00.00
Sony bo v mestu Kumamoto pričel gradnjo tovarne za sestavne dele za strojno opremo, kot so računalniki, video kamere itd. Nova tovarna bo dokončana leta 2006, investicija pa bo zahtevala 950 milijonov dolarjev. Kljub temu pa bodo prvi izdelki iz nove tovarne prišli že prihodnje leto. Glavni proizvod bodo bili LCD zasloni (namenjeni predvsem prenosnim računalnikom, ploskim zaslonom itd.) in komponente za video kamere. Sony pričakuje, da se bo proizvodnja gornjih komponent tega proizvajalca z novo tovarno do leta 2006 podvojila.
Spor zaradi gradnje kozmodroma
22. 08. 2000 00.00
Ameriška družba Beal Aerospace Technologies namerava v pokrajini Essequibo, ki jo imata za svojo tako Gvajana kot Venezuela, zgraditi vesoljsko izstrelišče. Obmejni spor o lastništvu ozemlja je nastal že davno, toda območje je slabo naseljeno in zato hujših nesoglasij doslej ni povzročalo. Odločitev ameriške družbe, ki je z vlado Gvajane podpisala sporazum o nameravani graditvi izstrelitvene ploščadi, je spor zaostrila.
Mlekarna Celeia z lastno čistilno napravo
18. 08. 2000 00.00
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je končala projekt koncentracije sirotke, ki jo vsakodnevno izvažajo v Nemčijo in začela s pripravo dokumentacije za gradnjo lastne čistilne naprave, za katero pa bo potrebno odšteti približno 2,5 milijona nemških mark.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Polemike v zvezi z gradnjo opere v Pekingu
09. 08. 2000 00.00
Vplivni kitajski dnevnik v angleškem jeziku China Daily je začel polemiko v zvezi z načrtovano gradnjo velike moderne opere v Pekingu po načrtih francoskega arhitekta Paula Andreuja. Časnik je polemiki posvetil kar eno stran, na kateri je objavil peticijo s podpisi približno 150 kitajskih arhitektov in razumnikov, ki menijo, da načrtovana gradnja futuristične opere ne sodi v zgodovinsko središče Pekinga. Arhitekt Paul Andreu sicer pričakuje dokončno odločitev oblasti o začetku gradnje še ta mesec, potem ko je iz finančnih razlogov načrte nekoliko spremenil.
V Celju ponovni razpis za gradnjo
04. 08. 2000 11.57
V Uradnem listu RS je znova objavljen razpis celjskega stanovanjskega sklada za gradnjo 64-stanovanjskega bloka na Dolgem polju v Celju, saj je prvi razpis državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil zaradi ugotovljenih pravno formalnih nepravilnosti v postopku 13. julija letos razveljavila. Kot je povedal direktor Stanovanjskega sklada Celje Slavko Sotlar, so v ponovnem razpisu, ki ga je pregledala tudi državna revizijska komisija, kriteriji in merila za izbor gradbenika natančneje opredeljeni.
Zmanjkalo sredstev za gradnjo proge
02. 08. 2000 17.30
Minister za promet in zveze Anton Bergauer naj bi na eni od zadnjih vladnih sej skušal pridobiti v ministrskem zboru podporo za zagotovitev 6,3 milijarde tolarjev, ki jih je zmanjkalo za dograditev železniške povezave s sosednjo Madžarsko, je STA izvedela iz vladnih krogov. Ker pa se ministrstvo za finance želi izogniti rebalansu letošnjega državnega proračuna in s tem v zvezi napoveduje omejitev oziroma krčenje pravic proračunskih uporabnikov, je omenjena sredstva po vsej verjetnosti pričakovati iz naslova prerazporeditev proračunskih sredstev. Če ministri in ministrica v ta namen ne bodo pripravljeni prispevati iz svojih resorjev, kar je realno pričakovati, je po neuradnih podatkih še najverjetnejši vir t.i. bencinski tolar. Gre za 20 odstotkov od cene vsakega litra prodanega goriva, ki se izven proračuna namensko zbira za uresničevanje nacionalnega programa gradnje avtocest. Ob tem velja omeniti, da minister Bergauer vseskozi poudarja, da ta sredstva, ki gredo sedaj tudi za gradnjo in obnovo državnih cest, morajo v prihodnje v celoti služiti svojemu namenu - gradnji novih avtocest.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.