haag
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka
Plavšićeva prispela v Haag
09. 01. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić je prispela v Haag, kjer je sedež Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je povedal podpredsednik Plavšićine stranke SNS Svetozar Mihajlović. Haaško sodišče pa ni želelo komentirati poročanja beograjskega tiska, po katerem naj bi Plavšićeva načrtovala prostovoljen obisk pri sodišču.
Bar ni imel obratovalnega dovoljenja
07. 01. 2001 00.00
Bar Het Helmetje v nizozemskem mestu Volendam, 15 km severno od Amsterdama, kjer je med novoletno zabavo izbruhnil požar, v katerem je umrlo deset ljudi, ni imel dovoljenja za obratovanje. Nizozemske sodne oblasti so v soboto sporočile, da so mestne oblasti lansko leto dvakrat opozorile na hude pomanjkljivosti v požarni varnosti lokala. Ker lastnik lokala razmer ni izboljšal, bodo proti njemu uvedli preiskavo.
Število žrtev naraslo na deset
02. 01. 2001 00.00
Požar, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v lokalu Het Hemeltje v nizozemskem mestu Volendam severno od Amsterdama, je po besedah predstavnika klinike za opekline v Beverwijku danes terjal še eno novo smrtno žrtev, tako da je sedaj že deset mrtvih. Med smrtnimi žrtvami je sedem moških in ženska, ki so bili stari od 17 do 22 let, poleg njih pa tudi 13-letna deklica, ki je včeraj umrla v bolnici. Po navedbah nizozemskih zdravnikov je še vedno v smrtni nevarnosti najmanj 18 mladih ljudi, ki imajo hude opekline in poškodbe dihalnih poti. Število žrtev se tako utegne še povzpeti.
Milošević že spomladi pred sodiščem?
25. 12. 2000 00.00
Vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za premiera ZRJ Zoran 195144inđić je napovedal, da bo ena od prioritet nove vlade sojenje bivšemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot kažejo vmesni rezultati nedavnih parlamentarnih volitev, bo večino politične moči dobila DOS, ki naj bi s 178 sedeži dosegla kar dvo-tretinjsko večino v parlamentu.
Nizozemska uzakonila istospolne poroke
19. 12. 2000 00.00
Zgornji dom nizozemskega parlamenta je danes z večino potrdil zakona, ki dovoljujeta istospolne poroke in posvojitev otrok staršem istega spola. S tem je Nizozemska postala prva država na svetu, kjer se bodo lahko istospolni pari tako kot heteroseksualni poročili pred matičarjem. Zakona bosta sicer stopila v veljavo marca ali aprila prihodnje leto. Za zakon o istospolnih porokah je glasovalo 49 senatorjev, proti pa jih je bilo 26. Zakon o posvojitvah je podprlo 47 senatorjev, proti pa jih je glasovalo 28. Spodnji dom parlamenta je oba zakona sprejel že minuli teden. Istospolne zveze so kot partnerske sicer priznane na Švedskem, Danskem, Madžarskem in v Franciji.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Novi izgredi v Den Boschu
18. 12. 2000 00.00
V nizozemskem Den Boschu je v nedeljo zvečer prišlo do novih spopadov med večinoma mladimi nogometnimi privrženci in policijo. Kot v soboto, so izgredniki policijo tudi v nedeljo napadli s kamenjem in molotovkami. Ob tem so se lotili tudi gasilcev in televizijskih ekip. Varnostni organi so nerede umirili šele s solzivcem in pri tem priprli 22 izgrednikov. Sobotne izgrede je policija obrazložila s smrtjo 31-letnega navijača drugoligaškega kluba iz Den Boscha, ki je ob aretaciji policista napadel z nožem, ta pa ga je pri tem ustrelil. Rana je bila smrtna. Za nedeljske izgrede policija ni našla prave razlage, verjetno pa je enaka. Napadi na policijo so bili posebej hudi v mestnem predelu, kjer je živel navijač, zato se je lahko pripravila na spopad in preprečila širitev izgreda v druge dela mesta. Že popoldan so namreč predvsem mladi v tem mestnem predelu začeli z izzivanji in skandiranjem "morilci, morilci", iz posameznih stanovanj pa je priletelo tudi nekaj petard.
Izgredi navijačev na Nizozemskem
17. 12. 2000 00.00
Sinoči je v Den Boschu na Nizozemskem prišlo do hudega izgreda nogometnih navijačev, ki so se v centru mesta spopadli s policijo, ob tem pa je nastala velika gmotna škoda. Do izgredov je prišlo, ko so nogometaši zvedeli za smrt 31-letnega navijača, ki ga je zjutraj ustrelil policist, ko se je ta upiral aretaciji.
KPN v celoti lastnik Orange Belgium
14. 12. 2000 00.00
Nizozemski telekomunikacijski koncern KPN je od družbe France Telekom kupil še preostalih 50 odstotkov skupnega podjetja KPN Belgium Orange. Za omenjeni lastniški delež je moral odšteti 500 milijonov evrov.
50-letnica pevskega društva Zvon
11. 12. 2000 00.00
Slovensko pevsko društvo Zvon iz mesta Heerlen na Nizozemskem je ob koncu minulega tedna proslavilo 50-letnico svojega delovanja in se ob tej priliki oddolžilo nekaterim svojim dolgoletnim aktivnim članom. Slovensko pevsko društvo Zvon povezuje slovenske izseljence v nizozemski pokrajini Limburg, kamor so se prvi Slovenci naselili, predvsem iz Zasavja, že pred prvo svetovno vojno. V društvu sedaj deluje tretja generacija njihovih potomcev, ki z gojenjem slovenske besede in pesmi ohranja slovensko identiteto. Pevski zbor Zvon je znan preko meja Nizozemske in vsako leto nastopa tudi v sosednjih državah in v Sloveniji.
Štirje Nizozemci o mučenju v Srbiji
02. 12. 2000 00.00
Štiri nizozemske državljane, ki so bili julija aretirani v ZRJ, ker naj bi nameravali ugrabiti tedanjega predsednika Slobodana Miloševića, so povedali, da naj bi jih v Srbiji mučili in omamljali. Izpustili so jih šele v začetku oktobra.
Pred vrhom EU v Nici
02. 12. 2000 00.00
Pred vrhom EU v Nici sta se danes v Hannovru srečala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je pred tem v Haagu, kjer se je mudil dopoldan, dejal, da pri vprašanju sprejemanja odločitev znotraj EU ne pričakuje nobenih težav med Nemčijo in Francijo. Z obiskom v Hannovru je predsedujoči EU končal obiske po članicah petnajsterice v pripravah na vrh, ki bo med 7. in 9. decembrom potekal v Nici, kjer bodo govorili predvsem o prenovi unijinih ustanov. Med Nemčijo in Francijo obstajajo določene razlike v stališču do razporeditve glasov. Chirac nasprotuje temu, da bi imela Nemčija na podlagi večjega števila prebivalcev več glasov v ministrskem svetu kot Francija.
Nizozemska sprejela zakon o evtanaziji
28. 11. 2000 00.00
Nizozemski parlament je sprejel zakon o legalizaciji evtanazije in zdravniški pomoči pri smrti. Zakon zdaj sicer potrebuje potrditev še v senatu, kar pa naj bi bila zgolj formalnost. Zakon bi zato lahko začel veljati že prihodnje leto.
Brez dogovora o toplogrednih plinih
25. 11. 2000 00.00
Ekstremne vremenske razmere, ki smo jim priča tako v Sloveniji, kot tudi drugje v svetu, so v veliki meri posledica klimatskih sprememb. Prav danes pa so se v Haagu brez dogovora končala dvotedenska pogajanja o globalni rešitvi. Okoljevarstveniki so neuspeh pogajanj že označil kot katastrofo za naš planet.
Nizozemska ustavila zakol govedi
20. 11. 2000 00.00
Nizozemska je začasno prepovedala zakol goved, ki izvirajo iz Francije. Kot so pojasnili na nizozemskem kmetijskem ministrstvu, so se za ukrep odločili zaradi zaskrbljenost nizozemskih potrošnikov.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
Miloševića varujejo posebne enote
26. 10. 2000 00.00
Marko Nicović, nekdanji vodja kriminalistične policije v Beogradu in podpredsednik Svetovne organizacije za boj proti narkotikom, je povedal, da bivšega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića varujejo "mešane vojaško-policijske enote".
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Samomor vojnega zločinca
13. 10. 2000 00.00
V noči na petek je bil med poskusom aretacije v BiH ubit bosanski Srb Janko Janjić, ki ga je Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov. Ko so Janjića nemški pripadniki mirovnih enot v BiH (SFOR) poskušali aretirati, je ta odvrgel ročno granato.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
Nizozemska zahteva osvoboditev štirih Nizozemcev
06. 10. 2000 00.00
Nizozemska je danes od novoizvoljenega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala osvoboditev štirih Nizozemcev, ki so jih obtožili terorizma in aretirali v času režima Slobodana Miloševića. Po besedah nizozemskega premiera Wima Koka je zahtevo po "osvoboditvi v kratkem roku" Koštunici prenesel nizozemski odpravnik poslov v Beogradu Kees Klompenhouwer, ki je obenem Koštunici čestital za zmago na nedavnih predsedniških volitvah, je poročala nizozemska tiskovna agencija ANP. Jugoslovanske oblasti so štiri Nizozemce aretirale 31. julija ob srbsko-črnogorski meji. Med drugim so jih obtožile priprave atentata na takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Nizozemcem so 17. septembra pripor podaljšali še za mesec dni. Sicer pa so oblasti v Beogradu danes izpustile Kanadčana in dva Britanca, ki so jih zaradi posedovanja orožja aretirali 1. avgusta ob administrativni meji med Črno goro in Kosovom.
ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.
Otroci se učijo že v materinem trebuhu
03. 10. 2000 00.00
Otroci se lahko učijo in si zapomnijo že v materinem trebuhu, so ugotovili nizozemski zdravniki. Zdravniki so ugotavljali, ali se lahko še nerojeni otroci odzovejo na določen hrup in ga pozneje prepoznajo. Pri tem so ugotovili, da se zarodek prvič odzove na določen zvok, pozneje pa se na ta zvok ne odziva več. Po navedbah zdravnikov to dokazuje, da si še nerojeni otrok lahko zapomni določen zvok in se "nauči", da zanj ni nevaren. Nizozemski strokovnjaki so preizkus izvedli pri 25 nerojenih otrocih, starih med 37 in 40 tedni. Zvok so usmerili nad nogo zarodka. Vsi zarodki so se odzvali. Večina zarodkov pa se je ob ponavljanju zvoka privadila na zvok in se pozneje ni več odzivala.
Prostitucija kot zakonita dejavnost
01. 10. 2000 00.00
Na Nizozemskem je od danes najstarejša obrt zakonita dejavnost. Danes namreč začne veljati zakon o prostituciji, ki ga je nizozemski parlament sprejel decembra lani. Od 1. oktobra za javne hiše veljajo ista pravila kot za običajna podjetja, prostitutke pa morajo prijaviti svojo dejavnost.
120 let staro pivo
27. 09. 2000 00.00
Nizozemski potapljači so na dnu Severnega morja odkrili približno 150 steklenic norveškega in nemškega piva, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil eden od sodelujočih potapljačev Nico Brink. Po njegovih besedah steklenice izvirajo iz nemške ladje Lisette, ki je kmalu po začetku potovanja v Afriko in Peru leta 1881 doživela brodolom. Še danes lahko v nekaterih okoliških hišah najdemo stvari, ki so jih po brodolomu odnesli z ladje, kot na primer skodelice. Razen ribičev nihče ne ve, kje natančno ležijo ostanki ladje, pojasnjuje Brink. Dodaja tudi, da so odkrili arhive, v katerih so podatki o tem, da je Lisette prevažala steklenice norveškega piva, odkritje nemškega piva pa je bilo za potapljače presenečenje. Potapljaški klub je pričel raziskovati ostanke ladje, da bi odkril sodčke in steklenice piva. Po odkritju nemškega piva so že poskusili navezati stike s še obstoječo nemško pivovarno, ki ga je proizvedla, norveško pivovarno pa še iščejo. Verjetnost, da je pivo še pitno, je zelo majhna, saj je pivo kljub dolgemu obdobju, ko je bilo na dnu morja, nemoteno vrelo. Možnost, da bi bilo pivo pitno, bodo preučili do zime, je pojasnil Brink.
Ključna priča v procesu o Lockerbiju
26. 09. 2000 00.00
Na sodnem procesu o atentatu nad Lockerbijem, ki poteka v Camp Zeistu na Nizozemskem, so danes ob okrepljenih varnostnih ukrepih zaslišali ključno pričo, Libijca Abdula Majida Giake, ki je v času napada delal za ameriško obveščevalno službo CIA.
Protesti po Evropi se nadaljujejo
21. 09. 2000 00.00
Protesti zaradi previsokih cen goriva v Evropi se nadaljujejo. Več sto kmetov je s traktorji znova zaprlo ceste na severu Belgije. Na Nizozemskem sedaj tudi vozniki in ribiči zahtevajo plačilo nadomestila za visoke cene goriva, v Španiji pa so s protesti nadaljevali tudi kmetje in ribiči, ki so popolnoma ohromili promet v pristanišču v Valenciji. V nemškem mestu Mainz je protestiralo več kot 400 kmetov ter voznikov tovornjakov in taksijev. V Berlinu in Münchnu pa so obsežne akcije sprožili tudi nasprotniki in privrženci ekološkega davka.