homopolitikus
Kaj je Evropa zares?
09. 10. 2021 07.00
Evropa je bolj kot geografska realnost nek politično-sociološki konstrukt. Razlika med Evropo in "Neevropo" niso Ural, Bospor, Dardanele itd., ampak razlika v razmišljanju, drži in kulturni zapuščini. Kljub temu pa povprečen Evropejec ne bi znal identificirati lastnosti, ki ga naredijo "drugačnega". Če bo pod vplivom liberalizma, bo verjel, da ni večje razlike med njim, Indijcem, Indonezijcem ali Mongolcem. Če bo pod vplivom kakšnega lokalnega nacionalizma, bo verjel, da to, kar ima skupnega z drugimi evropskimi narodi, nima večjega pomena.
Volitve v Nemčiji in ekstremna sredina
02. 10. 2021 07.00
Prejšnji konec tedna so v Nemčiji potekale zvezne parlamentarne volitve. Te volitve označujejo konec 16 let trajajoče vladavine Angele Merkel. Dolgo je kazalo, da bodo Zeleni z Annaleno Baerbock uspešno izkoristili trenutek vidnosti in pomembnosti okoljskih gibanj in bojev, v uniji CDU/CSU je dolgo potekal srdit boj za mesto kanclerskega kandidata med Arminom Laschetom in Markusom Söderjem.
Kibernetski napadi in jedrska orožja – mogoča primerjava?
25. 09. 2021 09.06
Število in intenziteta kibernetskih napadov v zadnjih petih letih neprestano naraščata, pri čemer se je njuna rast z letom 2020 dodatno povečala (po podatkih Forbesa za skoraj 400 odstotkov). Zaradi epidemije covida-19 so razne organizacije morale lastno delovanje premakniti na splet, kjer slabo zaščiteni sistemi predstavljajo lahko tarčo. Po Forbesu je bila materialna in finančna škoda za leto 2020, ki je posledica kibernetskih napadov, ocenjena na 6 bilijonov ameriških dolarjev. Glede na trenutno stopnjo rasti pogostosti kibernetskih napadov, bo ta številka zelo verjetno v naslednjih letih hitro presežena.
Med miti in resnicami slavnih psiholoških študij človeškega konformizma in preslepljenosti
18. 09. 2021 07.00
Petdeset let nazaj ta mesec je slavni stanfordski psiholog Philip Zimbardo izvedel nevaren "eksperiment", v katerem je hotel raziskati, kako se začnejo spontano vesti navadni ljudje, ki so jim z danes na jutri pripisane vloge avtoritete (paznika) in podrejenosti (zapornika). Se bo njihova individualna osebnost takoj po družbeni redefiniciji radikalno spremenila? Je posameznik prvenstveno le prazen kozarec, ki ga (skoraj) do vrha napolni kultura?
Geopolitika Velikega etiopskega renesančnega jeza
11. 09. 2021 07.07
Ko beseda nanese na vojne za vodo, ponavadi govorimo o prihajajočih konfliktih v neki postapokaliptični realnosti, kjer so klimatske spremembe, človeško opustošenje okolja in demografske spremembe privedle do kroničnega pomanjkanja ključnih naravnih virov, med njimi vode. Toda tovrstni konflikti se pojavljajo že danes, ko manjko naravnih virov še ni tako akuten, mednarodne in nacionalne politične institucije pa so še vedno razmeroma stabilne (oziroma vsaj obstoječe) in se zdi, da za svetovni red še vedno velja reklo business as usual.
Afganistan: nikoli končana vojna
04. 09. 2021 07.00
Afganistan je že desetletja, morda celo stoletja, prizorišče krvavih spopadov in merjenja moči velesil. Že leta 1919 je potekala angleško-afganistanska vojna. 27. decembra 1979 je z namestitvijo 40. armade v ospredje prišla Sovjetska zveza, ki je z vojaško intervencijo želela utrditi komunistično oblast v Afganistanu. Sovjetski zvezi kljub vojaški premoči v deset let trajajoči vojni ni uspelo vzpostaviti nadzora nad celotnim ozemljem Afganistana.
Demokracija med pravom in politiko
28. 08. 2021 07.00
Danes je postal prevladujoč pogled, da smo priča veliki korupciji političnega in ekonomskega sistema, ker je premalo prava oziroma ker nimamo delujoče pravne države. Če naj bi obstajalo ustrezno uveljavljanje pravnih norm, potem bi bila vsa ključna vprašanja v družbi ustrezno urejena in ne bi bilo nikakršnih ekscesov.
Poletje nekih žensk
21. 08. 2021 07.00
Ko bo čez nekaj dni od terorističnih napadov enajstega septembra minilo že dvajset let, bo vsak pri sebi pomislil, kje je bil in od kod je prišel, ko je bil prvič soočen s sivino podob letal, stolpnic, prahu in ljudi. Po dvajsetih letih vojne proti terorizmu, ki je na območju Afganistana sledila večdesetletnemu izkoriščanju tega prostora za igrišče in interese različnih (vele)sil, je pred nekaj dnevi nova oblast v državi pričela s prepleskanjem vseh podob žensk v javnosti – z barvo so prekrivali ženske obraze na ulicah mest, ki so označevale, da je za vrati skrita trgovina z ženskimi oblačili, kozmetični salon ali kaj tretjega. Še vemo, kje smo bili, ko smo videli, kako enostavno se ženske (podobe) izbriše iz javnosti?
Ali bo vzpon umetne inteligence ogrozil demokracijo?
14. 08. 2021 07.00
Ko je Alan Turing med drugo svetovno vojno razvil svoj znameniti stroj za dešifriranje nemških kod, imenovan "The bombe", še ni doumel, kakšen potencial ima to razvijajoče se področje za politične sisteme. Iz te rudimentarne oblike umetne inteligence se je razvila paleta tehnologij, strojev in sistemov, ki jih danes upravičeno imenujemo "inteligentne". Danes se umetna inteligenca uporablja v praktično vseh sferah družbe, med drugim tudi (kar je morda najpomembnejše) v politiki in za politične namene. Po mnenju mnogih opazovalcev lahko ogrozi same temelje našega demokratičnega političnega sistema.
Doktrina pandemičnega šoka in krizni kapitalizem
07. 08. 2021 07.32
S pojavom novega koronavirusa smo vstopili v dobo popolne odsotnosti nadzora nad situacijo in možnosti predvidevanja osebne ali družbene prihodnosti. Prihodnost je odvisna od političnih in ekonomskih špekulacij, od krivulj in statističnih podatkov, ki prikazujejo število okuženih in umrlih, na podlagi katerih se napoveduje bodisi zaostrovanje bodisi sproščanje ukrepov.
Digitalna preobrazba in politična agenda digitalizacije
24. 07. 2021 07.25
Digitalna preobrazba je globalna agenda (t. i. levega in desnega) političnega in celotnega poslovnega sveta, ki jo je prav pandemija covida-19 postavila na piedestal. Digitalizacija je ena od ključnih prioritet EU in slovenskega predsedovanja Svetu EU. Po novem pa imamo tudi ministra za digitalno preobrazbo! Vse kaže, da bo digitalizacija ključna politična agenda, ki bo pomembna za pozicioniranje na naslednjih volitvah. A kaj bo implementirano tudi v praksi?
Všečkaj me – odnosi in (samo)podobe v času življenja družbenih omrežij
17. 07. 2021 07.00
Povprečen človek je v lanskem letu na družbenih omrežjih preživel skoraj dve uri in pol na dan. Skoraj 20 ur na teden smo tako opazovali, kako živijo drugi, kako se oblačijo, kako se ličijo, kaj jedo, kam gredo na dopust in kakšne odnose vzpostavljajo z ljudmi iz svoje okolice.
EU, zelena transformacija in tehnološki determinizem
10. 07. 2021 07.00
Zdi se, da bo kriza zaradi covida-19 eden izmed prelomnih dogodkov v 21. stoletju. Poleg sovpadanja različnih aspektov krize – zdravstvenih, političnih, gospodarskih itd. – vse več držav poskuša izkoristiti krizo covida-19 za zagon zelene transformacije in ozelenitev gospodarstva. Bližajoči se okoljska in podnebna katastrofa namreč zahtevata delovanje tukaj in zdaj. V tem okvirju tudi sama EU ter posamezne države članice iščejo načine za obuditev gospodarstva in gospodarske rasti v post-pandemičnem obdobju ravno prek zelene transformacije.
Slovenija: 30 let kapitalizma
03. 07. 2021 15.30
Ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije smo slišali veliko hvalospevov požrtvovalnosti, boju za narodno samostojnost in uporu zoper "totalitarizem", ki so pripeljali do zmage v vojni. Takšni prazniki vedno služijo izgradnji mita o narodovi moči in enotnosti in seveda večnim vprašanjem, zakaj danes nismo tako enotni kot takrat. Temeljna predpostavka je, da če bi bili enotni, potem bi tudi bolje živeli. Enotnost naroda je pot do uspeha. Vendar temeljni problem "neuspeha" države ni neenotnost. Osnovni problem je treba iskati v spremembi gospodarskega sistema ter drugačnih življenjskih pogojih ljudi v zadnjih treh desetletjih.
Vzpon Kitajske in mednarodni odnosi v 21. stoletju
26. 06. 2021 08.55
V zadnjih dveh tednih se je izkristalizirala nova pozicijska vojna v mednarodnih odnosih. Čeprav je veliko kritik na račun Rusije, ki jo mediji še vedno dojemajo kot ključni protipol ameriški moči, se že vsaj dobro desetletje izrisuje novi "hladnovojni" konflikt med ZDA in Kitajsko, za kar smo dobili potrditev na zasedanjih Nata in G7. V samem središču obtožb tako Nata kot G7 se je našla kitajska pobuda En pas, ena cesta, večletni gospodarski projekt obuditve svilne poti.
Ruska federacija v geostrateškem kontekstu aktualne pandemije
19. 06. 2021 07.00
Aktualna globalna geopolitična realnost se odvija v kontekstu pandemije covida-19, kar dodatno spodbuja tekmovanje med posameznimi globalnimi akterji, med katere sodi tudi Ruska federacija. Pandemija in z njo povezane politike, ki so pretresle svet, odpirajo novo pomembno dilemo, kako oblikovati družbeno in politično realnost po njej, pripadajoča geostrateška tekma med najmočnejšimi pa se že odvija. Koronska realnost pa ne zasenči ostalih problematik, ki so bile prisotne že prej, temveč je mnoge le še intenzivirala.
Tehnologija in gospodarska rast
12. 06. 2021 07.14
Svetovna gospodarska kriza leta 2008 je osvetlila problem spolitiziranosti makroekonomskih napovedi, kar se je v desetletju po nastopu krize tudi potrdilo. Zdravstvena kriza pandemije covida-19, ki se je razvila v resnično globalno in kompleksno krizo, pa osvetljuje, kje tiči težava takšnega stanja. Napovedovalci ekonomskih gibanj namreč večino časa razmišljajo o odločitvah centralnih bank in vladnih politik, pa čeprav ta dva dejavnika dolgoročno nista najpomembnejša, po mnenju nekaterih ekonomistov pa nista niti med najpomembnejšimi dejavniki.
Patriotizem v dobi ekstremov
05. 06. 2021 07.00
Kaj pomeni biti državljan in Američan, se v svoji novi knjigi Reclaiming Patriotism in the Age of Extremes (2021) sprašuje Steven B. Smith, profesor politične filozofije na univerzi Yale. V njej skuša zagovarjati koncept (ameriškega) patriotizma, ki se je izgubil v simbolnem boju dveh ekstremnih ideologij sodobnega časa – nacionalizma in kozmopolitanizma.
Neoliberalna globalizacija in populistični zaton liberalne demokracije?
29. 05. 2021 07.00
Vsaj od izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA leta 2016 vse bolj množično prebiramo novo konvencionalno pripoved o tem, kako je globalizacija najedla demokracijo in omogočila vzpon avtoritarnih, neliberalnih populističnih gibanj. Privlačna zgodba, ki jo sestavljajo mnogi pisci političnih kolumn in ki se mestoma pojavi tudi v akademskih uspešnicah, ki so pred leti name naredile velik vtis, denimo The Road to Somewhere (Goodhart), Us vs. Them (Bremmer) in The People vs. Democracy (Mounk), je na prvi pogled elegantna.
Covid-19, politika in pravo
22. 05. 2021 07.00
Pandemija covida-19 je razgrnila temeljna protislovja kapitalistične družbe in države in jih še dodatno zaostrila. V zadnjem letu smo lahko še bolj jasno videli številne neenakosti v družbi, privilegije bogatih, sam smoter kapitalističnega gospodarstva in razkroj družbe. Bistveno pa je, da covid-19 kriza ni le medicinska kriza niti zgolj ekonomska – gre za vsesplošno predrugačenje odnosov v družbi in za radikalno spremembo v načinu samega vladanja. Covid-19 je zato tudi politična kriza, saj je prišlo tudi do pravno formalne redefinicije samega koncepta svobode, državljanstva, države in demokracije.
Moč športnikov – grožnja ali priložnost?
15. 05. 2021 09.02
V zadnjih letih smo priča kar nekaj odmevnejšim protestom športnikov, ki so s svojimi dejanji izražali nestrinjanje s političnimi in družbenimi procesi oz. opozarjali na nepravilnosti in kršitve, ki se dogajajo v družbi in posledično vplivajo tudi na šport. Šport je družbeni pojav in ni imun na zgodovinske procese in širša dogajanja družbenega razvoja.
Ali lahko ameriška politična kultura in ideologija preživita 21. stoletje?
08. 05. 2021 15.36
20. stoletje je bilo brez dvoma stoletje Združenih držav Amerike. To je bilo stoletje, ko so si ZDA na ramenih evropskih razsvetljenskih idej, protestantske etike, neomajne vere v moč trga ter destruktivnih tendenc držav stare celine, ki so kulminirale v dveh svetovnih vojnah, izborile globalno hegemonsko pozicijo – tako v političnem kot tudi v ekonomskem in kulturnem smislu.
Minimalna plača poveča brezposelnost, razen kadar jo zmanjša
01. 05. 2021 19.07
Pred časom je bil lanski predlog demokratov v ZDA, da bi do leta 2025 dvignili z zakonom določeno minimalno plačo na 15 dolarjev, poražen. Argumenti na obeh političnih straneh so znani in se pojavljajo tudi zunaj ameriškega konteksta, ko javnost razpravlja o smiselnosti minimalne plače in njenem morebitnem višanju. Zagovorniki trdijo, da zvišanje minimalne plače zelo očitno zmanjšuje revščino med najslabše plačanimi delavci in niža stopnjo izkoriščanosti, ki so ji izpostavljeni.
Zagovor pravic feminizma
24. 04. 2021 07.00
Nekoč je živela Susan B. Anthony, ena izmed tistih žensk, zaradi katerih lahko danes ostale sploh sodelujemo v demokratičnih ritualih, namenjenih izbranim posvečencem (posvečenk je seveda še vedno precej manj), ki nato upravljajo našo prihodnost. 5. novembra leta 1872, ko je bila stara 52 let, je doživela aretacijo zaradi zločina, ki ga je zakrivila, ker je bila prepričana, da lahko na predsedniških volitvah voli tudi sama, čeprav je ženska.
O dogodkih, ki se bližajo
17. 04. 2021 21.32
Čudim se začudenju in osuplim obrazom ljudi, ki jih srečujem na svoji poti. Čudi me, da je velika večina ljudi začudenih ob postopni degradaciji demokracije in naših osnovnih pravic in svoboščin, čemur smo priča v zadnjem času. Z zanimanjem spremljam njihove odzive, kot so: ne morem verjeti, da se to dogaja; si pa upajo; kdaj se bodo ustavili; do kam mislijo iti; kdaj bo konec te norije; kdaj bodo volitve; to ni normalno ... Začudenje ljudi se nanaša predvsem na odločitve, ki jih v času epidemije sprejemajo politični odločevalci in nimajo nikakršne povezave z ukrepi, ki bi omogočili zajezitev širjenja bolezni covid-19.
ZDA – demokracija ali volilna oligarhija?
10. 04. 2021 17.53
Liberalna politična opcija in mediji so izvolitev Josepha Bidna za predsednika ZDA pozdravili z upanjem na ponovno vzpostavitev "normalnosti", oživitve zmernosti in politične korektnosti. Trump naj bi poosebljal vulgarnost, podpirali naj bi ga, kot se je slikovito izrazila Hillary Clinton, "basket of deplorables", Biden pa naj bi omogočil, da ponovno zaživita strpnost in demokratična kultura v ZDA. Biden je postal simbol demokracije, ki naj bi bila vpisana v temelje ZDA. Toda ključno vprašanje je: ali se je pod Trumpom ta demokratični sistem res izrodil, ali pa so že določeni elementi v sami zasnovi ameriškega političnega sistema problematični?
Je bil Dewey demokratični socialist?
03. 04. 2021 07.00
John Dewey (1859–1952) je eden najvplivnejših ameriških filozofov 20. stoletja. Bil je progresivec, saj je zagovarjal zasledovanje skupnih družbenih ciljev in reševanje družbenih problemov s pomočjo znanstvene metode. Njegove progresivne ideje so imele največji praktični vpliv na področju izobraževanja, s svojimi deli pa je ključno vplival tudi na razvoj novih demokratičnih idej.
O frakcijah in demokraciji
27. 03. 2021 07.00
Po šestem januarju letošnjega leta, ko je množica Trumpovih podpornikov vdrla v Kapitol – sedež federalne vlade ZDA – in želela spremeniti izid predsedniških volitev, je postalo jasno, da sta sektaštvo in polarizacija v ameriški politiki dosegla nevarno raven, raven, ki ogroža moč in stabilnost federalne unije ter delovanje njenih demokratičnih procesov. To se seveda ne dogaja prvič: Združene države Amerike so sredi 19. stoletja že razpadle na dva dela zaradi vprašanja suženjstva, političnemu nestrinjanju pa je sledil krvav notranji konflikt.
Slovenska tragedija: '20 let kuhanja v zosu politične polarizacije'
27. 03. 2021 07.00
Stabilnost slovenskega političnega prostora je iz dneva v dan manjša, zato gre na prvi pogled razumeti, zakaj si predsednik republike Borut Pahor prizadeva za sklenitev nekakšnega dogovora o sodelovanju med političnimi strankami, ki bi državi v času, ko ta velja za eno najbolj prizadetih v epidemiji covida-19, povrnil ravnovesje. Pa vendar je realnost precej drugačna, saj se posvetov s predsednikom republike udeležujejo praktično le predstavniki vladnih strank. Zato se je ob tem vredno vprašati, kakšno dodano vrednost sploh imajo tovrstni dogodki?
Novi obrazi ali kolaps liberalne politike?
20. 03. 2021 07.00
Neuspeh opozicijskega projekta KUL, vnovični vznik in odhod iz politike Karla Erjavca, nestrankarska disciplina, notranja trenja v SMC-ju ter vsesplošna kriza zaradi covida-19 so znova obudili že dobro desetletje trajajočo politično igro pred vsakimi parlamentarnimi volitvami – iskanje "novega obraza", ki bo "združil" levo-liberalno sredino z namenom, da se prepreči zmago Janeza Janše na naslednjih volitvah.