hrvaškem
Tla so se sinoči zatresla
12. 04. 1999 09.26
Uprava Republike Slovenije za geofiziko sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili v nedeljo, 11. aprila 1999 ob 23.uri in 51 minut zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 79 kilometrov jugovzhodno od opazovalnice v Ljubljani. Velikostna stopnja potresa (magnituda) je bila po podatkih državne mreže potresnih opazovalnic 2,3.
Vremenska napoved za 10.4. ob 8. uri
10. 04. 1999 08.40
<B>Napoved za Slovenijo:</B>
Marijan Schiffrer: S Slovenci v Beogradu nimamo stikov
09. 04. 1999 16.35
Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v dveh letih od ustanovitve med drugim vzdrževala redne stike s slovenskimi izseljenci v drugih državah in predstavniki slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem; po besedah predsednika komisije Marijana Schiffrerja (SKD) imajo dobre stike tudi s Slovenci na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, nasprotno pa nimajo nobenih stikov s Slovenci v Beogradu in za razliko od obeh prej omenjenih držav iz območja Zvezne republike Jugoslavije doslej niso prejeli še nobenih prošenj za finančno ali kakšno drugo vrsto pomoči.
Vremenska napoved 9.4. ob 8.00
09. 04. 1999 08.05
<B>Napoved za Slovenijo </B>
Šakićevo zadovoljsto ob izvršitvi smrtne kazni nad taboriščnikom
08. 04. 1999 23.55
Med današnjim nadaljevanjem sojenja Dinku Šakiću, nekdanjemu pazniku v zloglasnem hrvaškem taborišču Jasenovac, ki ga obtožnica bremeni številnih zločinov proti človeštvu, je že drugi dan kot priča v sodni dvorani pričal preživeli taboriščnik Derviš Šarac.
V okviru kulturne izmenjave danes koncert slovenskih umetnikov v Zagrebu
06. 04. 1999 19.04
V Hrvaškem zgodovinskem muzeju v Zagrebu bo nocoj tretji v vrsti koncertov v okviru mednarodne kulturne izmenjave med Hrvaško in Slovenijo. Nastopil bo solo hornist simfonikov Radio-televizije Slovenija Boštjan Lipovšek, na klavirju pa ga bo spremljal Klemen Golner.
Vojni zločinec Arkan zagrozil Američanom z množico trupel
01. 04. 1999 19.48
Željko Ražnjatovič Arkan je na televizijski postaji NBC zagrozil Američanom, da bodo v primeru ukrepa kopenskih enot zveze NATO na televiziji lahko gledali veliko število vreč s trupli ameriških vojakov. Arkan je dejal, da njegove oborožene enote ''Tigri'' še ne sodelujejo v bojih na Kosovu, vendar so pripravljeni tja oditi takoj, ko se bodo izkrcale prve zavezniške enote.
Rugova je živ in nekje v Evropi, trdi albanski predstavnik
31. 03. 1999 16.39
Zmerni politični vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je živ in je ''nekje v Evropi'', je danes za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik Zveze Albancev na Hrvaškem Ton Marko.
Hrvaška gradi novo elektrarno
31. 03. 1999 07.55
Hrvaška vlada je državnemu energetskemu podjetju odobrila posel z ameriško družbo Enron, v okviru katerega naj bi severno od Zagreba zgradili novo elektrarno. Oblasti so bile s podatki o poslu zelo skope, vendar pa naj bi šlo za termoelektrarno v Jetrovcu, 40 kilometrov severno od Zagreba, zgrajeno v sodelovanju z eno najpomembnejših družb s tega področja. Hrvati so pred tem ostro nasprotovali vladnim načrtom o izgradnji nove elektrarne na obali, predsednik Franjo Tudjman pa se je pred volitvami odzval na zahteve javnosti in opoustil omenjeni načrt. Hkrati je odobritev posla z ameriško družbo ena izmed potez v prizadevanjih za dobre odnose z ZDA. Hrvaška vlada namreč kljub slabemu sodelovanju Hrvaške na področju Daytonskega mirovnega sporazuma v sosednji Bosni skuša ohraniti dobro sodelovanje z ZDA. Zunanji minister Mate Granić pa naj bi se jutri v Washingtonu sestal z ameriško državno sekretarko Madeline Albright in, kot poroča Hina, naj bi bili med temami pogovorov tudi posel z Enronom ter siceršnje razmere na Hrvaškem. Hrvaška je na zahtevo zveze NATO odprla svoj zračni prostor za potrebe zavezniških letal v napadih na sosednjo Jugoslavijo.
D'Alema: Vojaška akcija zveze NATO bo trajala, dokler bo potrebno
29. 03. 1999 21.33
Vojaška akcija zveze NATO se bo nadaljevala, dokler bo to potrebno za izvajanje pritiska na Beograd in prepričevanje Srbije k pogajanjem, čeprav je težko misliti na pogajanja, dokler se ne konča nasilje nad albanskim prebivalstvom na Kosovu, je v Courmayeurju povedal italijanski premier Massimo d'Alema.
Veleposlanik Ruske federacije Karahanov pri premieru Drnovšku
26. 03. 1999 21.02
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je danes sperejel veleposlanika Ruske federacije Tigrana Karahanova; in sicer na željo veleposlanika, ki je želel izmenjati stališča do napadov sil zveze NATO na ZRJ, premieru Drnovšku pa je ob tej priložnosti izročil tudi nedavno izjavo ruskega predsednika Borisa Jelcina o tem vprašanju, so sporočili iz kabineta premiera.
Iz Madžarske le kilogram mesa ali liter mleka
18. 03. 1999 16.09
Veterinarska uprava pri hrvaškem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo je carinski upravi oziroma mejnim veterinarskim inšpekcijam poslala dopis, s katerim dovoljuje potnikom uvoz samo do kilograma proizvodov živinskega izvora.
Vreme po Sloveniji
18. 03. 1999 07.33
<B>Napoved za Slovenijo </B>
Pavle pred Djordjem
15. 03. 1999 20.49
Patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle je skupaj s svojimi najožjimi sodelavci očitno vendarle ugotovil, da po vseh klavrnih Miloševićevih poskusih reševanjih srbstva na Balkanu srbski cerkvi ne preostane nič drugega, kot da se samostojno loti reševanja Srbov, kjerkoli so že, še najbolj pa v Beogradu najbolj osovraženih državah, kot sta Slovenija in Hrvaška, piše v torkovem Dnevniku Zoran Senkovič.
Rast plač na Hrvaškem
15. 03. 1999 07.34
Povprečna mesečna neto plača je lani decembra na Hrvaškem znašala 2935 kun, kar je realno za 3,9 odstotka več kot novembra in za 9,6 odstotka več kot predlanskega decembra, so izračunali na hrvaškem državnem statističnem uradu. Najvišja neto plača je bila izplačana v višini 4019 kun v finančnem posredništvu, najnižja pa v gradbeništvu. Znašala je 2435 kun. V predelovalnih dejavnostih je povprečna mesečna plača znašala 2597 kun.
Rast brezposelnosti na Hrvaškem
15. 03. 1999 07.30
Stopnja brezposelnosti je na Hrvaškem januarja znašala 19,1 odstotka, kar je za pol odstotne točke višje kot v mesecu poprej. Zaposlenih je tako bilo januarja 1,32 milijona oziroma 0,8 odstotka manj kot v lanskem decembru, so ugotovili v hrvaškem državnem statističnem uradu. Največ zaposlenih je bilo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 258.900, kar je za odstotek manj kot decembra, medtem ko je v obrti in svobodnih poklicih bilo zaposleno 201.600 oseb oziroma za 1,4 odstotka manj.
Višje cene in stroški na Hrvaškem
15. 03. 1999 07.28
Življenjski stroški so se na Hrvaškem februarja povečali za 0,6 odstotka glede na mesec poprej, medtem ko so bili glede na lanski februar za 3,2 odstotka višji, so izračunali v hrvaškem državnem statističnem uradu. Cene blaga so porasle za 0,6 odstotka glede na januar, cene storitev pa za pol odstotka. Največ so porasle stanovanjske storitve, in sicer za 1,2 odstotka. Cene živil, proizvodov in storitev na področju izobraževanja in kulture so se podražile za 0,7 odstotka, cene proizvodov za higieno in vzdrževanja zdravja pa za 0,4 odstotka.
Veleposlanik Kovačič na obisku v istrski županiji
09. 03. 1999 16.57
Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič se je danes v Buzetu sestal z vodstvom istrske županije ter z župani Buzeta, Buj in Umaga. V pogovoru so se zavzeli za umiritev napetosti v slovensko-hrvaških odnosih.
V državah nekdanje Jugoslavije ponarejajo Cockto
08. 03. 1999 19.49
Po več letih je ljubljansko podjetje Slovenijavino letos na hrvaških sodiščih uspelo s tremi tožbami proti podjetjem, ki so jih tožili zaradi poneverjanja blagovne znamke Cockta. Generalni direktor Slovenijavina Jože Kovič je povedal, da ima podjetje v državah nekdanje Jugoslavije težave s prepovedano konkurenco že od razpada države dalje. Na Hrvaškem so zaradi poneverjanja blagovne znamke tožili 11 podjetij, trenutno pa so v postopku še trije primeri.
Rezervacije turističnih aranžmajev zbujajo skrb na Hrvaškem
07. 03. 1999 09.59
Rezervacije turističnih aranžmajev iz Velike Britanije za letovanje v letošnji sezoni na Hrvaškem zbujajo skrb, poleg tega pa tudi trenutna prodaja na Češkem ni zadovoljiva, je ocena hrvaške turistične skupnosti. Do sedaj je prodaja turističnih zmogljivosti pri britanskem Thompsonu za odstotek manjša kot lani, pri Transunu in pri Sageju pa kar za četrtino. Podoben upad je tudi na Češkem, toda v skupnosti pričakujejo, da se bo v omenjeni državi zaradi recesije povečala prodaja zmogljivosti hrvaških kampov.
Umrl je hrvaški igralec Mladen Šerment
05. 03. 1999 15.45
V Zagrebu je v 79. letu starosti umrl hrvaški dramski umetnik Mladen Šerment. Od doyena hrvaškega gledališča se bodo poslovili v ponedeljek. Šerment se je rodil leta 1920 v Zagrebu, kjer je obiskoval igralsko šolo. Po končani Benešičevi igralski šoli je nastopal v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču, v mestnem gledališču Komedija in dramskem gledališču Gavella. V slednjem je pokojni igralec nastopal vse do upokojitve in v tem gledališču ustvaril svoje najznačilnejše vloge v delih Miroslava Krleže, Ranka Marinkoviča, Tituša Brezovaškega, Moliera in drugih. Širše občinstvo si je Šermenta zapomnilo po vlogah v televizijski seriji Gruntovčani in v filmu Svojega telesa gospodar, kjer je govoril v kajkavskem narečju.
Zaplet s hrvaškimi varčevalci se nadaljuje
22. 02. 1999 16.02
Božidar Vukasovič, pooblaščenec 6000 varčevalcev Ljubljanske banke, je na sedežu te banke vložil pismo za Milana Herica in Marka Voljča, predsednika uprave Ljubljanske banke in Nove Ljubljanske banke. V njem Herica prosi, da od države Slovenije zahteva v proračunu za letošnje leto 350 milijonov mark sredstev za izplačilo hrvaškim varčevalcem, v nasprotnem naj odstopi. Voljča pa obvešča, da bodo po postavljenem roku, 1. marcu, ''hrvaški varčevalci'' usmerili svoje zahteve le na Novo Ljubljansko banko.
Ultimat?
22. 02. 1999 11.39
Izid pogajanj v Rambouilletu je popolnoma negotov, ker enotnosti o tem, kaj storiti, če vse pade v vodo ni niti v kontaktni skupini, in to ne le med Rusijo in preostalimi zahodnimi članicami, temveč tudi med samimi zahodnimi ne, piše Boris Jaušovec.
Kako lahko ženska reče šefu ''ne''?
20. 02. 1999 14.59
''Kako reči šefu ne?'' je vprašanje, ki se ob nadlegovanju na delovnem mestu postavlja številnim ženskam po svetu in ki je, kot je pokazal istoimenski projekt v Sloveniji in na Hrvaškem, aktualno tudi v teh dveh državah. V Sloveniji je v projektu sodelovalo pet sindikatov, Ženski forum ZLSD, strokovnjaki pravne fakultete, vladni urad za žensko politiko in televizijska postaja POP TV. V času izvajanja projekta so se pridružili še Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenske novice, Pravno informacijski center pri Sorošu in Center za raziskovanje javnega mnenja na FDV. Na Hrvaškem pa je projektno koalicijo sestavljalo pet najmočnejših hrvaških sindikatov, strokovnjaki pravne fakultete, mesečnik Zaposlena in nevladna ženska skupina Društvo za proučevanje tranzicije k demokraciji. V okviru splošnega obveščanja javnosti so v Sloveniji natisnili in razdelili 30.000 letakov in 6000 posterjev, sodelovali pa so tudi v kontaktnih oddajah v nekaterih lokalnih elektronskih medijih. Julija lani so vzpostavili še <A HREF=http://www.zlsd.si/zf/index.htmltarget=_blank>internet stran </A>. Problem spolnega nadlegovanja so skušali približati tudi mladim v osnovnih šolah, in sicer so pripravili tri specializirane obiske za mlade v zadnjih dveh razredih osnovnih šol. Analiza zakonodaje v okviru projekta je pokazala, da se spolno nadlegovanje na delovnem mestu niti ne omenja kot poseben problem v zakonodajah obeh držav. V veljavnem slovenskem zakonu o delovnih razmerjih npr. se govori samo o zlorabi pooblastil, delodajalcem niso naložene nikakršne s sankcijami podprte obveznosti, da preprečujejo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, v kolektivnih pogodbah pa ta tema sploh ni omenjena. Tudi zato bo druga faza projekta namenjena spreminjanju zakonodaje, kolektivnih pogodb in razvijanje ustreznih politik preprečevanja spolnega nadlegovanja v konkretnih delovnih okoljih. Ocenjujejo, da se je zaradi njihovega dela v Sloveniji in na Hrvaškem bistveno povečala zavest javnosti o razširjenosti in teži problema spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, spremenil pa se je tudi odnos do tega vprašanja. Žrtve so dobile več informacij o svojih pravicah in o pravnih ter drugih sredstvih pomoči, ki so jim na voljo.
Napoved za sosednje pokrajine
20. 02. 1999 08.30
Pretežno oblačno bo, v nižinah Avstrije, na Madžarskem in ponekod na Hrvaškem bo občasno rahlo deževalo, v Alpah pa snežilo. Le v severni Italiji bodo vmes krajša obdobja sončnega vremena. Podobno vreme bo tudi jutri.
Napoved za sosednje pokrajine
19. 02. 1999 07.25
V krajih severno od nas bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, sprva po nižinah kot rahel sneg. Drugod bo zjutraj še večinoma jasno. Čez dan se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Popoldne bodo predvsem v krajih severno in vzhodno od nas pojavljale rahle padavine, v glavnem kot rahel dež. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, v Avstriji, na Madžarskem in ponekod na Hrvaškem bo občasno še rahlo deževalo.
Granić v saboru o napredku v slovensko-hrvaških odnosih
18. 02. 1999 14.31
Hrvaški zunanji minister Mate Granić je danes v hrvaškem saboru predstavil poročilo o hrvaški zunanji politiki ter ob tem govoril tudi o odnosih s Slovenijo. Granić je dejal, da ima Hrvaška še več nerešenih vprašanj s Slovenijo, ki so posledica razpada nekdanje skupne države, da pa se je Zagreb o njih zelo potrpežljivo pogajal in dosegel zelo konkreten napredek. Ob tem je ponovil, da sta državi uskladili 99,1 odstotka kopenske meje.
Delo: Posipanje s pepelom
17. 02. 1999 21.16
V okoliščinah, ko poslanci državnega zbora in sabora tehtajo vsako potezo vodij svojih diplomacij in pogajalskih skupin, si ni mogoče predstavljati bistvenih premikov v urejanju sosedskih odnosov; to sta po srečanju v vili Podrožnik priznala tudi Mate Granič in Boris Frlec z besedami, češ da za to ali ono nimata pogajalskega mandata, piše Peter Potočnik.
Hrvaške želje po povečani gospodarski rasti
14. 02. 1999 12.02
Hrvaška bo morala še nadalje zmanjševati primanjkljaj v tekoči plačni bilanci ter ohranjati inflacijo na nizki ravni, če bo želela ohraniti makroekonomsko stabilnost in povečati gospodarsko rast. Tako so menili predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, ki so se minuli teden mudili na Hrvaškem in se pogovarjali tudi s predstavniki finančnega ministrstva in Hrvaške narodne banke (HNB). Razpravljali so tudi o možnostih, kako naj Hrvaška ob velikih spremembah v mednarodnem gospodarstvu oživi gospodarsko dejavnost, ki je v zadnjem času sicer deloma zamrla, so sporočili iz omenjene banke.
Hrvaška koalicija izvaja pritiske
11. 02. 1999 17.45
Hrvaška opozicija je opozorila, da v času, ko se Hrvaška pripravlja na volitve leta 2000, Hrvaška demokratska unija (HDZ) pospešeno izvaja totalitarne pritiske.