infrastrukturo
Rast industrijske proizvodnje
20. 01. 2001 00.00
Rast ruske industrijske proizvodnje je lani znašala devet odstotkov, kar je nekaj manj od napovedi, ki so se gibale okrog 10 odstotkov, so sporočili iz ruskega osrednjega statističnega urada. Rusija, ki je od razpada Sovjetske zveze doživela močan padec vseh gospodarskih kazalcev, beleži rast industrijske proizvodnje že drugo leto zapored, potem ko jo je leta 1998 hudo prizadela finančna kriza.
Prevent odprl nov obrat pri Splitu
19. 01. 2001 00.00
Družba Prevent je danes v Solinu pri Splitu odprla nov obrat, ki je rezultat skupnega vlaganja s hrvaškim podjetjem AD Plastik. V novem obratu bodo izdelovali avtomobilske prevleke za Citroenova vozila, ki je eden izmed najmočnejših strateških partnerjev AD Plastika. V skupni investiciji slovenjgraški Prevent vlaga potrebno tehnologijo, nudil pa bo tudi pomoč pri izobraževanju zaposlenih in pri organizaciji proizvodnje. AD Plastik je zagotovil infrastrukturo in poskrbel za preureditev bivšega obrata za stiskanje plastičnih delov. V letu 2001 nameravajo za potrebe novega obrata zaposliti 250 novih delavcev.
Povezava med Microsoftom in Legom
17. 01. 2001 00.00
Podjetji Microsoft in LEGO sta se povezali, da bi s skupnimi močmi ponudili vrsto novih izdelkov in storitev, ki bodo združevali visoko tehnologijo s svetovno znanimi igralnimi kockami. Povezava bo povzročila nastanek večjega števila oddelkov znotraj obeh podjetij, ključna področja sodelovanja pa bodo vključevala MSN, Microsoft Windows Media, igralno konzolo Xbox in storitve Microsoft .NET. Prvi plodovi sodelovanja so že vidni na spletni strani MSN za otroke, obenem pa lahko obiskovalci v spletni trgovini MSN eShop kupijo izdelke LEGO. LEGO bo na svoji spletni strani uporabil tehnologije Passport in tako izboljšal nakupovanje. V prihodnosti bo pričel LEGO razvijati igre za igralno konzolo Xbox in v filmske izdelke vključil tehnologijo Windows Media. Prav tako bo podjetje LEGO v svojo informacijsko infrastrukturo vgradilo izdelke in storitve, ki jih ponuja Microsoft s svojo .NET strategijo. Omenjeno zaenkrat žal velja le za ameriško tržišče.
Turbolinux širi IBM-ov programski paket
13. 01. 2001 00.00
Turbolinux in IBM sta podpisala pogodbo za trženje širšega paketa programske opreme. Pogodba omogoča Turbolinuxu prodajo celotne IBM-ove programske opreme. Do sedaj je lahko Turbolinux prodajal le IBM-ovo bazo podatkov DB2, odslej pa se bodo temu paketu pridružili še e-poslovna oprema Websphere, Domino in Tivoli. Dobiček, ki ga bo Turbolinux ustvaril s prodajo njihovih izdelkov, bo razdeljen med obe podjetji. Poleg delitve dobička pa je pomemben tudi denar, ki je potreben za skupni marketing, prodajo in distribucijo. Podpis pogodbe je za Turbolinux ključnega pomena, ker so najmočnejši prodajalci Linuxa Red Hat, Caldera Systems, SuSE in Mandrakesoft. IBM ima z vsemi omenjenimi podjetji sklenjeno pogodbo.
Prihodnji teden v parlamentu
13. 01. 2001 00.00
Državni zbor bo prihodnji teden namenil delu parlamentarnih delovnih teles, ki bodo pripravljala zakone za obravnavo na zasedanju, ki se bo začelo v četrtek, 25. januarja, in na katerem naj bi obravnavali okoli 30 točk dnevnega reda. Državni svet predvidoma prihodnji teden ne bo zasedal.
Drnovškova vlada dobila štiri nove ministre
11. 01. 2001 00.00
Državni zbor je na javnem glasovanju s 54 glasovi za in 17 proti izglasoval predlagano listo premiera Janeza Drnovška in imenoval štiri ministre: Teo Petrin na položaj ministrice za gospodarstvo, Lucijo Čok za ministrico za šolstvo, znanost in šport, Pavla Gantarja na mesto ministra za informacijsko družbo ter Jakoba Presečnika na položaj ministra za promet. Takoj po izvolitvi so novi člani ministrskega kabineta tudi prisegli pred DZ.
Halcom informatika uspešna v BiH
11. 01. 2001 00.00
Ljubljansko podjetje Halcom informatika je eno vodilnih podjetij, ki razvija sisteme za elektronsko in mobilno bančništvo z jasno usmeritvijo v tujino. Na osnovi mednarodnega razpisa, ki je bil objavljen v revijah Wall Street Journal in Financial Times junija lani, je mednarodna komisija med ponudniki različnih držav izbrala Halcomovo rešitev za potrebe sistema plačil malih vrednosti. Podjetje Halcom informatika je tako v rekordnih štirih mesecih postavilo sistem plačil malih vrednosti v BiH, imenovan žiro kliring. Sistem je nameščen v Centralni banki BiH in je namenjen izmenjavi in poravnavi vseh medbančnih plačil v državi, ki ne presegajo 20.000 mark. Po številu transakcij pokriva omenjeni sistem okoli 90 odstotkov vseh plačil, so sporočili iz podjetja Halcom informatika.
Končalo se je sveto leto 2000
06. 01. 2001 00.00
Sveto leto 2000, ki se je začelo 24. decembra lani s slovesnim odpiranjem svetih vrat bazilike sv. Petra v Vatikanu, se je uradno končalo danes, ko je papež Janez Pavel II. ta vrata spet zaprl. Včeraj so trije kardinali zaprli sveta vrata drugih treh glavnih rimskih cerkva: sv. Pavla pred obzidjem, sv. Janeza v Lateranu in Marije Snežne.
Drnovšek vložil listo ministrskih kandidatov
05. 01. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v državni zbor dopoldne vložil listo štirih ministrskih kandidatov, in sicer predlaga Teo Petrin za vodenje gospodarskega ministrstva, Lucijo Čok za vodenje ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Jakoba Presečnika za ministra za prometno infrastrukturo in Pavla Gantarja za ministra za informacijsko družbo. V skladu s poslovnikom DZ se morajo ministrski kandidati predstaviti pred pristojnimi delovnimi telesi DZ najprej v treh in najkasneje v sedmih dneh.
Velika Britanija razvija elektronsko bombo
02. 01. 2001 00.00
Britanski strokovnjaki so razvili novo orožje, s katerim je mogoče blokirati celotno elektroniko in sistem poveljevanja nasprotne strani. Orožje, znano tudi pod imenom elektronska bomba (E-bomba), je pravzaprav odgovor na odkritje, da je Rusija že precej napredovala pri razvoju tovrstnega vojaškega sistema. Razvoj E-bombe sega še v čase bivše Sovjetske zveze, Rusija pa je nato omenjeno orožje povsem izpopolnila in naj bi bila trenutno edina država na svetu, ki razpolaga s tako učinkovito tehniko. Velika Britanija razpolaga celo z informacijami svojih vohunov, da bi se do ruske E-bombe utegnila dokopati Irska republikanska armada, ki bi z njo lahko blokirala elektronske sisteme v londonskem Cityju.
Porast mestnega prebivalstva
31. 12. 2000 00.00
Ameriška neprofitna ustanova "Inštitut za prebivalstvo" v svojem poročilu o rasti števila mestnega prebivalstva po svetu opozarja, da bo hitra rast, predvsem v nerazvitih državah, povečala svetovno revščino in poslabšala življenjske pogoje za več sto milijonov ljudi. Mesta danes zavzemajo 2 odstotka Zemeljske površine, vendar v njih živi 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki porabi 75 odstotkov naravnih virov in ustvari 75 odstotkov vseh svetovnih odpadkov.
Mobitel predstavil poslovne rezultate
29. 12. 2000 00.00
Mobitel je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil poslovne rezultate za leto 2000. Število uporabnikov se je tako povečalo na več kot milijon, kar pomeni, da je v primerjavi s preteklim letom število naraslo za 53 odstotkov. S tako velikim številom uporabnikov se uvrščajo v vrh ponudnikov mobilnih tehnologij, rezultati pa jih uvrščajo ob bok ponudnikov iz najrazvitejših držav zahodne Evrope.
Odslej le 14 ministrstev
23. 12. 2000 00.00
Po včerajšnji objavi v uradnem listu je danes stopila v veljavo novela zakona o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev na 14 ter med drugimi novostmi uvaja nov institut ministrskih svetnikov. V vladi bodo tako ministri za notranje in zunanje zadeve, finance, obrambo, pravosodje, gospodarstvo, prometno infrastrukturo in promet, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okolje in prostor, kulturo, šolstvo, znanost in šport, zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve ter za informacijsko družbo. Poleg tega zakon omogoča imenovanje največ dveh ministrov brez listnice.
Objavljena novela zakona o vladi
22. 12. 2000 00.00
V današnjem uradnem listu je objavljena novela zakona o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev na 14 ter med drugimi novostmi uvaja nov institut ministrskih svetnikov, v veljavo pa bo stopila jutri.
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
Problem cestnin so različni načini cestninjenja
18. 12. 2000 00.00
Novi minister za promet in zveze Jakob Presečnik želi v času svojega ministrovanja doseči, da bodo dokončani najtežji odseki avtocest, tisti odseki, ki so že v gradnji, in tudi odseki, ki bodo dajali največji prihodek s cestnino. Slednje so namreč glavni vir sredstev, s katerimi država oz. Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) vrača posojila za gradnjo avtocest. Največja težava pri cestninah pa je, da imamo v Sloveniji različne načine cestninjenja. "Ne samo jaz, tudi stroka je bolj naklonjena ideji, da povsod po Sloveniji uvedemo le zaprt cestninski sistem, vendar s posodobljenim elektronskim načinom pobiranja cestnine," je za Finance povedal Presečnik, ki delovne naloge ministra za promet in zveze dobro pozna, saj je zadnja štiri leta vodil parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje.
Prihodnji teden v DZ
09. 12. 2000 00.00
Prihodnji teden se v parlamentu ne bo sešel ne državni zbor in ne državni svet, med pripravami na prihodnja zasedanja pa se bo sestalo več delovnih teles. Komisije in odbori državnega zbora bodo obravnavali zakonske in druge predloge, o katerih bodo poslanci odločali na izrednem zasedanju, ki se bo po napovedih začelo 19. decembra.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Predstavitev treh kandidatov
29. 11. 2000 00.00
Pristojnim delovnim telesom se bodo predstavili trije ministrski kandidati. Članom odbora za infrastrukturo in okolje se bosta predstavila kandidat za ministra za promet in zveze Jakob Presečnik in kandidat za ministra za okolje in prostor Janez Kopač. Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se bo predstavil kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But.
DZ prihodnji teden
25. 11. 2000 00.00
Državni zbor bo predvidoma v četrtek popoldne na izredni seji odločal o imenovanju ministrov nove vlade, od ponedeljka do četrtka opoldne pa se bodo ministrski kandidati predstavili pred pristojnimi delovnimi telesi DZ. V ponedeljek se bodo pristojnim parlamentarnim odborom predstavili štirje ministrski kandidati, in sicer odboru za notranje zadeve kandidat za notranjega ministra Rado Bohinc in kandidat za pravosodnega ministra Ivo Bizjak, odboru za zunanjo politiko kandidat za zunanjega ministra Dimitrij Rupel ter kandidat za ministra brez listnice za evropske zadeve Igor Bavčar.
Spremembe zakona o vladi
17. 11. 2000 00.00
Državni zbor je po hitrem postopku s 50 glasovi proti trem (zaradi bojkota SDS in NSi je bilo navzočih 53 poslancev) sprejel novelo zakona o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev na 14 ter med drugimi novostmi uvaja nov institut ministrskih svetnikov. Koalicijska večina je vsebino zakona predvsem dopolnila in spremenila v skladu s pripombami parlamentarne pravne službe ter pri tem na eni strani podprla vsa dopolnila vladne strani in na drugi z veliko večino zavrnila edina opozicijska predloga. Parlamentarna večina je "gladko" zavrnila (46:7) dopolnilo SNS, po katerem bi ministrske svetnike na premierov predlog imenoval državni zbor. Podobno odločne zavrnitve je bil deležen tudi drugi predlog opozicijske SNS, na podlagi katerega bi moral predsednik vlade v 15 dneh določiti svojega stalnega namestnika, ki bi vodil vlado v njegovi odsotnosti.
Nov veter v mobilnem e-poslovanju
08. 11. 2000 00.00
IBM je najavil novo rešitev za e-poslovanje preko mobilnih n aprav. Ta rešitev omogoča zmanjševanje razlik med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji. Tako bodo uporabniki uporabljali e-poslovne aplikacije tudi v brezžičnih okoljih. Številni ponudniki storitev kot so BT Cellnet, Telecom Italia, Avenir, UNIXS, sodelujejo s podjetjem IBM, da bi nadgradili e-poslovanje preko mobilnih naprav in uporabnikom ponudili nove poslovne aplikacije. Podjetje IBM je pripravilo novo različico IBM WebSphere, ki omogoča povezovanje aplikacij na splet. Omenjeno programsko platformo za e-poslovanje so razširili tudi na mobilna okolja in jo prilagodili potrebam ponudnikov mobilnih storitev. WebSphere Everyplace Service Provider Edition nudi ponudnikom brezžičnih storitev številne nove funkcije. V primerjalnih testih je rešitev dosegla nov rekord v prilagodljivosti. V eni sekundi lahko istočasno upravlja s tremi milijoni brezžičnih transakcij. Vsebuje vse funkcije za povezovanje mobilnih naprav s spletnimi vsebinami in spletnim trgovanjem. Podpira tako navadna, kot tudi mobilna omrežja, številne protokole, vsebuje pa tudi prevajalnike, podporo za "on-line" in "off-line" operacije ter varnostne funkcije. "V zadnjem letu smo spremljali hitro naraščanje trga mobilnih naprav za splet. Opazili smo tudi, da številni ponudniki storitev želijo prilagoditi spletne vsebine in e-poslovne aplikacije mobilnim okoljem," je povedal Val Rahmani, podpredsednik Communication sector IBM EMEA. "Prepričani smo, da ponudniki želijo robustno in povezano IT infrastrukturo, ki podpira spletne aplikacije v mobilnem okolju, kar predstavlja ključno vez med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji. V kombinaciji z novim strežnikom, vmesno (middleware) programsko opremo in storitvami, IBM ponuja zmogljivo infrastrukturo."
Posojilo madžarski družbi MOL
27. 10. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.
Kongres o cestah in prometu
26. 10. 2000 00.00
Slovenske ceste in promet v 21. stoletju je osrednji naslov letošnjega 5. slovenskega kongresa o cestah in prometu, ki se je v organizaciji slovenskih društev cestnih in prometnih strokovnjakov, združenih v Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, včeraj popoldne začel v blejski Festivalni dvorani.
Kongres o cestah in prometu
25. 10. 2000 00.00
Slovenske ceste in promet v 21. stoletju je osrednji naslov letošnjega 5. slovenskega kongresa o cestah in prometu, ki se je v organizaciji slovenskih društev cestnih in prometnih strokovnjakov, združenih v Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, popoldne začel v blejski Festivalni dvorani. Uvodni prispevek v prvi tematski sklop predavanj, ki bo osvetlil promet in prometno infrastrukturo v luči vstopanja Slovenije v EU, je pripravil Janez Potočnik, vodja ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU. Področje transporta je po njegovih pojasnilih eno od tistih, kjer pogajanja sicer še vedno potekajo, vendar je večina ključnih vprašanj rešenih. Še posebej je opozoril, da Slovenija zamuja s sprejemom dveh zakonov, in sicer zakona o letalstvu in pomorskega zakonika, ki sta že dalj časa v obravnavi v državnem zboru.
Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem
23. 10. 2000 00.00
Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.
Direktor družbe Railtrack ne bo odstopil
19. 10. 2000 00.00
Direktor zasebnega britanske železniške družbe Railtrack Gerald Corbett kljub nesreči vlaka, v kateri so v torek blizu Londona umrli štirje ljudje, 35 pa je bilo ranjenih, ostaja na položaju. Vodstvo podjetja, ki skrbi za infrastrukturo britanskih železnic, je na posebni seji zavrnilo ponujeni odstop direktorja, so davi sporočili iz družbe Railtrack. Predstavnik družbe Railtrack je večeraj priznal, da tiri na progi, kjer se je zgodila nesreča, "niso bili v dobrem stanju". V nesreči je na progi London-Leeds v bližini kraja Hatfield severno od Londona v ovinku iztiril hitri vlak s hitrostjo 184 kilometrov na uro. Corbett je že od leta 1997 direktor zasebne železniške družbe, ki je preko hčerinskega podjetja odgovorna tudi za varnost na železnicah. Corbett je v včerajšnji odstopni izjavi dejal, da je osebno prizadet ob novi tragediji na britanskih železnicah. Kot je dejal, sedaj misli predvsem na žalujoče svojce žrtev nesreče. "Gre za vprašanje moralnih načel, zato čutim dolžnost, da kot generalni direktor družbe odstopim," je še pojasnil Corbett. V zadnjih treh letih so bile v Veliki Britaniji tri večje železniške nesreče. Torkova nesreča hitrega vlaka se je zgodila približno leto dni po hudi železniški nesreči v Londonu, v kateri je umrlo 31 oseb. Družba Railtrack je tudi sporočila, da se preiskava vzroka nesreče osredotoča na morebitno okvaro na tiru.
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.
V Štanjelu bodo uredili komunalno infrastrukturo
12. 10. 2000 00.00
Minister za okolje in prostor Andrej Umek in župan občine Komen Uroš Slamič sta danes v Štanjelu podpisala dogovor med ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Občino Komen o skupnih ukrepih za ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela. MOP bo v višini do 50 odstotkov sofinanciralo izdelavo projektne dokumentacije in investicije v ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela, katerih skupna ocenjena vrednost znaša okoli 300 milijonov tolarjev, so sporočili z MOP. Poleg tega bo MOP pomagalo pri pridobitvi dodatnih finančnih sredstev v te namene, tako iz evropskih skladov kot tudi iz drugih ministrstev, Občina Komen pa bo v enem letu od sklenitve dogovora pridobila vsa potrebna soglasja in upravna dovoljenja za začetek izgradnje komunalne infrastrukture. Vsa potrebna gradbena dela naj bi se zaključila konec leta 2002, so še sporočili z MOP. Štanjel predstavlja enega najpomembnejših turističnih krajev na Primorskem, ki ga obiskujejo domači in tuji turisti. Spada med najbolj ogrožene in hkrati najkvalitetnejše objekte kulturne dediščine Slovenije, manjkajoča komunalna infrastruktura na območju Štanjela pa še posebej zavira nadaljnji razvoj tega kraja.