inspektor

Kdo služi z naravnimi vrednotami?

01. 11. 2025 08.03

Postojnska jama, soteska Vintgar, Tolminska korita, slap Savica ... Nekoč simboli naravnih vrednot državnega pomena – danes vir zaslužka? Kdo upravlja z našo naravo – država, javni zavodi, društva ali zasebni interesi? S Postojnsko jamo za trimilijonsko koncesijo – kot večinski lastnik družbe Postojnska jama, d. d. – upravlja Batagelj & Co., v lasti družine Batagelj. Zaračunavanje visokih vstopnin, taks in parkirnin ter netransparentno porabljanje denarja. Zaradi kaosa na ministrstvu za naravne vire spreminjajo zakonodajo. Bodo zaščitili javni interes ali odprli vrata novim zasebnim dobičkom?

Prihodnost je v gobah in plevelih

25. 10. 2025 11.13

Pajkova svila je močnejša od jekla, bakterijska celuloza lahko deluje kot umetna koža, iz podgobja že ustvarjajo vegansko usnje prihodnosti. Znanost raziskuje ali že uporablja futuristične materiale, ki izvirajo iz narave ali pa se v njej navdihujejo in imajo potencial spremeniti tehnologijo, modo, medicino. Gojene rastline, na katere smo se naslanjali zadnja desetletja, bodo močno prizadele podnebne spremembe in kot kaže bodo rastline prihodnosti – pleveli. Izjemno pomembne pa bodo tudi gobe, ki jih Slovenci že zdaj zelo radi nabiramo.

Vlaganje je znova v trendu

04. 10. 2025 13.09

Slovenci imamo zelo radi vložnine, celo tako zelo, da so vložene kumarice najbolj prodajan artikel v eni od trgovskih verig. Tudi naš okus je precej specifičen, zato nam vložena zelenjava iz drugih držav ni najbolj všeč, pač imamo raje kislo in vloženo doma. Prav vlaganje doma je ponovno zelo priljubljeno, vse bolj se nad njim navdušujejo tudi mladi.

Kaj storiti, ko na vrata podjetja potrka inšpektor za informacijsko varnost?

24. 09. 2025 08.34

Inšpektor za informacijsko varnost opozarja: varnostni ukrepi morajo živeti v praksi. O ukrepih za obvladovanje tveganj več tudi na konferenci ZInfV-1.

Kam s kosovnimi odpadki?

20. 09. 2025 13.30

Pravilneje kot bomo ločevali odpadke, tudi kosovne, nižje bodo komunalne položnice. Še vedno pomešamo namreč preveč stekla, ogledal, nevarnih snovi in še posebej baterij, ki predstavljajo veliko nevarnost. Najučinkoviteje je, če odpadke sami pravilno ločimo in brezplačno odpeljemo v zbirni center, najbolje pa, če je odpadkov sploh čim manj. Kosovni odpadki, ki res ne najdejo druge poti, končajo v predelavi v gorljivi frakciji in pri tem je največ – vzmetnic.

Trgatev in podnebje: cena prilagajanja

13. 09. 2025 12.30

Zaradi višjih temperatur in vremenskih nihanj se je trgatev v zadnjih dveh desetletjih premaknila skoraj za mesec dni. Hitrejše dozorevanje grozdja pa je le začetek izzivov, s katerimi se soočajo vinogradniki – posledice teh sprememb pa bodo sčasoma občutili tudi potrošniki.

Kako varni so naši mostovi?

23. 08. 2025 08.47

V Sloveniji je samo na državnih cestah in avtocestah več kot 1400 mostov in viaduktov. Pred desetletjem so zazvonili alarmi: strokovnjaki so ugotovili, da je stanje nekaterih tako slabo, da za voznike niso več varni, zato so jih zaprli oziroma omejili promet. Pa danes?

Gozd ni živalski vrt in to ne sme postati

19. 07. 2025 10.00

V Sloveniji so gozdovi, tudi zasebni, dostopni vsem, vendar pa je potrebno biti na sprehodih pazljiv in spoštljiv. V gozdu namreč nismo sami, to je dom mnogim živalim, zato v njih poteka tako opazovanje živali kot lov. Odstrel določi država, izvajajo pa ga lovci. Da bi ga bilo čim manj, je tudi naša odgovornost, da tako gozd, kot njegove živali poznamo in razumemo. In prav to nudijo tudi nekateri turistični ponudniki pri nas. Imamo pa v Sloveniji tudi nekaj lovnega turizma.

Kako mlade pritegniti za življenje in delo na podeželju?

05. 07. 2025 13.21

Zanimanje mladih za kmetovanje zadnja leta precej upada. Le dobre tri odstotke slovenskih kmetij vodijo mlajši od 35 let. V spodbudo mladim, naj prevzamejo družinske kmetije, ministrstvo za kmetijstvo letos namenja skupno 13 milijonov evrov. A tudi to očitno ni dovolj. Zadnji dve leti so namreč sredstva, namenjena mladim prevzemnikom kmetij, ostala neporabljena.

Kdaj marmelada ni dobra?

28. 06. 2025 10.00

Cene sadja gredo v nebo, suše in pozebe terjajo svoj davek. Posledično tudi kakovostne marmelade niso več poceni, jih pa lahko naredimo doma. Če želimo, da bodo dobre, obstojne in zdrave pa obstaja kar nekaj pravil pri njihovi izdelavi. Naredimo jih lahko iz marsičesa, podajo pa se tako k sladkim kot slanim jedem. In so nepogrešljiv del visoke kulinarike. Pa so najdražje res najboljše?

Potovanja se lahko končajo tudi za rešetkami

21. 06. 2025 07.45

V zaporih v tujini je okoli 100 Slovencev in Slovenk. Kako peklenske so razmere v teh zaporih pripoveduje Simon Doma, ki je svojo kalvarijo opisal v knjižni uspešnici Gringo Loco. Lahko pa za zapahi v tujini pristanemo po neumnem. Postopki vračanja domov so dolgotrajni in naporni, ne pomagajo ne denar, ne vpliv, ne zveze. Zgodi se tudi, da človek zapora v tujini ne preživi.

Zakaj se je potapljala Melita: moč valov in neodkrite mikrorazpoke?

18. 06. 2025 08.45

Medtem ko preiskava pomorske nesreče katamarana Melita v Zadru še poteka, je inšpektor razkril, da je ladjo verjetno poškodoval velik val. Starost ladij je največji problem na Jadranu, je opozoril.

Katere ceste bomo gradili, katere širili?

14. 06. 2025 12.06

Gneče na naših cestah so stalnica in ne bomo se jih znebili. Zdi se, da iz leta v leto postaja vse hujše, da je prometa vse več. Vozniki pa vse bolj izgubljajo živce. Prometna stroka si pri vprašanju razbremenitve naših cest ni enotna. Eni zagovarjajo širitve, drugi pravijo, da bo tak ukrep generiral še več prometa. Kaj pa tisti, ki so za ceste odgovorni? Kaj pravi Dars?

Kmalu slovensko meso iz laboratorija?

07. 06. 2025 09.00

Preštevanje beljakovin je zadnji v vrsti prehranskih trendov. A Slovenci v resnici zaužijemo veliko premalo vlaknin. In še vedno jemo preveč močno predelane hrane. Po drugi strani tudi slovenska podjetja razvijajo hrano prihodnosti, ki je zdrava za ljudi in okolje. Kako daleč smo s pridelavo mesa iz laboratorija, kakšni so globalni trendi, kaj jesti, da je zdravo za nas in za okolje? 24UR Inšpektor.

Inštrukcije: izkoriščanje stisk v lovu na zaslužek?

24. 05. 2025 14.00

Učenci in dijaki mrzlično iščejo inštrukcije. Telefoni pri podjetjih in posameznikih, ki ponujajo plačljivo učno pomoč, zadnji mesec pregorevajo. Če so med šolskim letom najbolj iskani inštruktorji matematike, fizike in kemije, mladostniki zdaj – tik pred zaključkom pouka - pomoč potrebujejo tudi pri drugih predmetih. Kako pa v poplavi najrazličnejše ponudbe pravzaprav poiskati dobrega in strokovnega inštruktorja? Koliko ura inštrukcij sploh stane?

Od knapov do inovatorjev

10. 05. 2025 13.45

Nekdaj srce slovenskega premogovništva in težke industrije, ki je po zapiranju rudnikov zapadlo v apatijo, negotovost, visoko brezposelnost, množično izseljevanje. A zdaj Trbovlje, s tem pa tudi Zasavje, stopata na pot globalne tehnološke prihodnosti. Visokotehnološko podjetje Dewesoft in podjetniški pospeševalnik Katapult s projektom Mesto akrobatov nekdanje rudarsko območje spreminjata v središče inovacij in tehnološke revolucije. Kaj si v Zasavju obetajo od novega tehnološkega parka?

Je letalski promet res manj zanesljiv kot nekoč?

03. 05. 2025 14.07

V širši javnosti se je v zadnjih letih nedvomno ustvaril vtis, da je letalski promet danes manj zanesljiv, kot je bil nekoč. Da je več odpovedanih in prestavljenih letov. Zagotovo drži, da so se potovanja z letalom po epidemiji covida-19 precej spremenila, a kaj pravijo številke? Kako pogosto se zgodi, da letalska družba let odpove ali prestavi?

Popoplavni milijoni: za varnost ljudi ali za zaslužek?

05. 04. 2025 07.04

Za popoplavno obnovo smo iz državne blagajne plačali več kot milijardo evrov. Se denar transparentno porablja? Lani smo za sanacijo plačali 63 milijonov, letos 110 milijonov. Smo zato bolj varni pred novimi poplavami? In kakšna je usoda poplavljenih, poškodovanih, uničenih hiš? Odgovori v 24UR Inšpektor.

Na črno kopali na trasi kanala C0, med lastniki in delavci vroča kri

04. 04. 2025 15.16

Na območju gradnje kanala C0 naj bi pred dnevi poskušali brez soglasja lastnikov zemljišč položiti električni kabel. Prišlo je do spora lastnikov z izvajalci del ter prijave inšpekciji. Na dogodek se je danes odzvala predsednica komisije DZ o kanalu C0 Anja Bah Žibert.

Ali je možno, da norveški skakalci za goljufijo z dresi niso vedeli?

29. 03. 2025 08.44

To vprašanje so si vse od izbruha afere skakalni dresi zastavili mnogi. Potem ko so Norvežani na domačem svetovnem prvenstvu skušali zmagati z eno največjih goljufij v zgodovini smučarskih skokov, je bil namreč škandal tema tudi v Planici. Tam smo se o njem pogovarjali s poljskim novinarjem, ki je posnetke goljufanja razkril javnosti. Naš nekdanji skakalec Robert Kranjec, ki od športne upokojitve šiva skakalne drese, pa nam je v svoji delavnici pokazal, kaj so Norvežani pravzaprav naredili.

Vožnja in alkohol: mladi dokazujejo, da so spremembe možne

22. 03. 2025 16.00

Po pitju alkohola se v Sloveniji še vedno uvrščamo nad mednarodno povprečje, a podatki kažejo, da mladi, sicer počasi, a vendar, obračajo trend. V zadnjih 15 letih so število prometnih nesreč pod vplivom alkohola prepolovili. Pozitivne spremembe v pitju alkohola pa dosegajo hitreje kot odrasli.

Za kaj zapravljamo?

08. 03. 2025 07.00

15 tisoč evrov za kolo, smučarska oprema, 1200 evrov za stekleničko parfuma, več tisoč evrov za dostavo na dom, pa za avto, urejanje vrta ali kuhinje, vozičke za dojenčke. Za takšne stvari Slovenci radi odštejemo več denarja, tudi v času, ko se zdi, da je življenje iz dneva v dan dražje. Se pa za to tudi vse bolj zadolžujemo, jemljemo več potrošniških kot stanovanjskih kreditov. Kar je lahko zelo nevarno za stabilnost našega družinskega proračuna in nas potegne v vrtinec dolgov. Včasih tudi samo za to, da bi navzven dajali vtis lagodnega življenja.

Predlog nepremičninskega davka – všečna kazen za najbogatejše?

25. 01. 2025 12.57

Do danes je finančno ministrstvo zbiralo odzive in komentarje na predlog izhodišč nepremičninskega davka, ki naj bi ga po načrtih uvedli že prihodnje leto in bi v državno blagajno letno prinesel 600 milijonov evrov. Z njim želijo lastnike praznih stanovanj in hiš spodbuditi k dolgoročnemu oddajanju, kar naj bi umirilo vrtoglave najemnine. Hkrati pa bi z zbranimi sredstvi razbremenili delo. Toda že sama izhodišča so naletela na številne kritike.

Bomo za prevoz čez prelaz Vršič plačevali cestnino?

18. 01. 2025 09.17

To se sprašujejo podporniki peticije za prost dostop do gora, ki jo je podpisalo že več kot 5000 ljubiteljev gora. Peticijo je spodbudila zapornica, ki jo je država novembra lani postavila v Mojstrani, na cesti, ki pelje v eno najlepših alpskih dolin – dolino Vrata. Zdaj na Ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo, da bodo, če bo le možno, že pred začetkom gorske turistične sezone zapornico postavili tudi na cesto, ki Gorenjsko preko prelaza Vršič povezuje s severno Primorsko.

Pol tisočaka za otroško praznovanje?

04. 01. 2025 12.28

Igralnice, športne dvorane, muzeji, gledališča, kopališča, plezalni centri, pustolovski parki, kmetije ... Ples, film, zabavni poligoni, iskanje zakladov, ustvarjalne delavnice, igre z živalmi, plezalne stene, vodne igre, paintball, karting, bowling, trampolini ... Možnosti, kje in kako lahko otroci organizirano praznujejo svoje rojstne dneve, je dandanes ogromno. Nič nenavadnega, ko pa je tudi povpraševanja iz leta v leto več. Staršem se namreč tako ni treba pretirano ukvarjati z organizacijo, animacijo, pripravljanjem hrane in pospravljanjem. Kaj vse pa pravzaprav organizatorji ponujajo? Kolikšne so cene tovrstnih rojstnodnevnih praznovanj, od česa so odvisne? O tem nocoj v rubriki 24UR Inšpektor.

Italijanski panettone – božično pecivo, ki postaja globalni trend

21. 12. 2024 07.00

Če bi vas pred denimo desetimi leti vprašali, ali ste že poskusili panettone, bi se zagotovo našel kdo, ki ne bi vedel, kaj panettone sploh je. Danes je drugače. Trgovci so namreč pred leti to italijansko tradicionalno božično pecivo postavili na police, potrošniki smo ga začeli kupovati, potem pa so ta poseben sladek kruh začeli pripravljati tudi butični peki. Mi smo obiskali dva: Andreja Gerželja, ki v centru prestolnice vodi pekarno Osem, in Andraža Bajžlja, ki pekovske izdelke iz svoje Androžarne prodaja preko spletne tržnice Mali plac za prihodnost.

Poškodovano vozilo – boste kljub zavarovanju morali popravilo plačati sami?

30. 11. 2024 13.07

Avtoličarji in zavarovalnice so že mesece na okopih – prvi zahtevajo višje plačilo urne postavke, drugi, ker imajo monopol, lahko na to ceno močno vplivajo. Kaj pa potrošniki? V praksi se namreč dogaja, da vam na cenilnem mestu rečejo, da škode ne bodo plačali v celoti, če boste vozilo popravljali pri servisu, ki z njimi nima sklenjene pogodbe.

Odstranjevanje dlak: kaj je najbolj varno, učinkovito, kaj se najbolj splača?

23. 11. 2024 13.03

Naše telo je z izjemno ustnic, dlani in podplatov v celoti poraščeno z dlakami. Ljudje imamo na telesu približno 5 milijonov foliklov, iz katerih rastejo dlake. Različne vrste dlak pa pokrivajo različne predele telesa. Dlake imajo svojo funkcijo. V pradavnih časih je bila ta predvsem termalna, dlake so torej ljudi grele, medtem, ko nas danes v sodobnem svetu predvsem varujejo pred denimo prašnimi delci in umazanijo. Kljub temu je fiziološki pomen dlak v ozadju, v ospredju pa vse bolj in predvsem estetika.

'Čeprav si zatiskaš oči, vidiš, da tvoj otrok najbrž ne bo v redu'

16. 11. 2024 16.02

Desetina šolajočih se otrok potrebuje vsaj eno prilagoditev. Največ učencev, skoraj 16.000 oziroma osem odstotkov celotne osnovnošolske populacije, se šola v večinskih osnovnih šolah ob dodatni strokovni pomoči. Gre za učno pomoč in premagovanje primanjkljajev. Še okoli 5000 pa se jih šola v enem od prilagojenih programov.

Ali bi morali v šolah prepovedati telefone?

09. 11. 2024 07.15

Omejitev uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav v osnovnih in ponekod tudi v srednjih šolah v evropskem prostoru ni nič novega. Tako je na Norveškem, Švedskem, Finskem, od januarja letos tudi na Nizozemskem, pa ponekod v Italiji in Franciji. Iz teh držav prihajajo spodbudni podatki o tem, da so otroci manj tesnobni, da je splošno počutje veliko boljše, da so – pričakovano – bolj socialni. Kaj pa slovenski otroci in mladostniki? Kako je z elektronskimi napravami v slovenskih šolah?