islamska država
Konec zapletov z džamijo?
13. 07. 2004 00.00
Postopki za gradnjo islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani bi se lahko po odločitvi ustavnega sodišča začeli.
V Maleziji zmagali vladajoči
21. 03. 2004 00.00
Malezijska vladajoča Nacionalna fronta premiera Abdulaha Ahmeda Badawija je zmagovalka parlamentarnih volitev v Maleziji.
Karzaj podpisal novo ustavo
26. 01. 2004 00.00
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je v Kabulu podpisal novo afganistansko ustavo.
Rekordna podpora vladi
19. 12. 2003 00.00
Decembrski Politbarometer je pokazal rekordno podporo vladi. Stališča do nekaterih vprašanj pa so pokazala, da smo Slovenci precej nestrpni.
Mufti Đogić optimističen
12. 12. 2003 00.00
Slovenski mufti Osman Đogić meni, da bi bil referendum o džamiji v Ljubljani neustaven, zato stranke poziva, naj tega ne storijo.
Ljubljana bliže džamiji
09. 12. 2003 00.00
Po dolgi in burni razpravi je ljubljanski mestni svet vendarle potrdil spremembe prostorskega akta za območje, kjer naj bi stal islamski verski in kulturni center.
Mednarodni odzivi na vojno
20. 03. 2003 00.00
Svetovni odzivi na začetek ameriškega napada na Irak so nasprotujoči. Medtem ko je ruski predsednik Putin prepričan, da vojaška akcija ni upravičena in francoski predsednik Chirac meni, da bo imel napad, ki ga je obsodil tudi turški predsednik Sezer, hude posledice za prihodnost, sta Japonska in Južna Koreja napad podprli.
ZDA lobira za vstop Turčije v EU
28. 11. 2002 00.00
Predsednik ZDA George Bush in ameriški državni sekretar Colin Powell sta se osebno zavzela za vstop Turčije v Evropsko unijo. Voditelje EU sta skušala prepričati, da naj unija Turčiji še pred morebitnim začetkom vojne proti Iraku določi datum za začetek pristopnih pogajanj.
Sporna aretacija
04. 11. 2002 00.00
Policijska uprava Ljubljana je predstavila ugotovitve komisije v zvezi z aretacijo soproge poglavarja islamske verske skupnosti muftija Đogića. Aretacija je bila po mnenju komisije nepotrebna, morda pa celo nezakonita.
Aretirali ženo muftije v Sloveniji
23. 10. 2002 00.00
Poglavar islamske verske skupnosti v Sloveniji muftija Osman Đogić je protestiral proti ravnanju policije, ki je njegovo soprogo odpeljala na policijsko postajo in jo izpustila šele po posredovanju veleposlaništev BiH in Avstralije. Policija je te obtožbe danes zavrnila.
Trinajst mrtvih v Kašmiru
11. 08. 2002 00.00
V več ločenih spopadih med indijsko vojsko in kašmirskimi uporniki je bilo ubitih najmanj 13 ljudi.
V Alžiriji vodi predsednikova stranka
31. 05. 2002 00.00
Na parlamentarnih volitvah v Alžiriji je po prvih zbranih podatkih, ki jih je objavil alžirski radio, največ glasov dobila Fronta narodne osvoboditve (FLN) predsednika Abdelaziza Buteflike. Natančnejših izidov volitev radio ni navedel.
Palestinci odločeni izpeljati volitve
23. 05. 2002 00.00
Palestinsko vodstvo je odločeno, da kljub prisotnosti izraelske vojske še letos izvedejo parlamentarne in predsedniške volitve. V sinočnjem samomorilskem napadu sta umrli dve osebi, izraelska vojska pa je v povračilo vdrla v več palestinskih krajev.
Konec krize v Betlehemu?
07. 05. 2002 00.00
Izraelska vojska je sporočila, da se je uresničitev dogovora o končanju obleganja bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu zavlekla, ker nobena država ni pripravljena sprejeti 13 palestinskih skrajnežev, ki naj bi po dogovoru odšli v izgnanstvo.
Siloviti napadi na Kandahar
29. 11. 2001 00.00
Ameriška letala silovito napadajo Kandahar, zadnje talibansko oporišče. Mula Omar in bin Laden naj bi bila po navedbah talibanov in Severnega zavezništva živa. Ameriško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da poročila o pokolu zapornikov v Mazar-i-Šarifu niso verodostojna.
Odzivi na napade
08. 10. 2001 00.00
Pri ameriških povračilnih napadih aktivno sodeluje Velika Britanija, EU, Rusija in Izrael pa akcijo podpirajo. Podporo je ZDA izrazilo že okoli 40 držav sveta, precej muslimanskih držav pa je napad obsodilo, med njimi Indonezija, Iran, Irak in Bangladeš.
Kdo so talibani?
24. 09. 2001 00.00
Talibani so na oblast v Afganistanu prišli leta 1996 po porazu mudžahedinov. Že od vsega začetka se trudijo v deželo uvesti Islam, ki temelji na t.i. fundamentalizmu.
Osama bin Laden nezaželen
21. 09. 2001 00.00
Svet verskih dostojanstvenikov v Afganistanu je Osamo bin Ladna, ki ga ZDA obtožujejo za nedavne teroristične napade, pozval, naj zapusti državo in si zatočišče poišče drugje.
Talibani ne popuščajo
21. 09. 2001 00.00
Talibanski veleposlanik v Pakistanu je na izredni tiskovni konferenci ponovno poudaril, da Afganistan brez trdnih dokazov ZDA ne bo predal Osame bin Ladna.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
Kacin sprejel iranskega predstavnika
17. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jelko Kacin je danes sprejel iranskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Rahima Poura, ki je akreditiran tudi za Slovenijo, in generalnega direktorja za severno in srednjo Evropo na iranskem zunanjem ministrstvu Mohameda Reza Bagherija, so sporočili iz državnega zbora. "Islamska republika Iran je za nas pomemben politični in gospodarski partner," je ob tem poudaril Kacin. Iranu je tudi izrazil priznanje za demokratične spremembe, ki jih je ta država dosegla po mirni poti in se s tem ponovno odprla svetu. Kacin je še poudaril, da je Iran pomemben dejavnik stabilnosti v svoji regiji in da s tem zagotavlja tudi širšo stabilnost.
Možnost premirja v pokrajini Aceh
29. 04. 2000 12.33
V indonezijski provinci Aceh, kjer že več kot desetletje divjajo nemiri, končno obstaja možnost za premirje, je danes v Džakarti potrdil indonezijski zunanji minister Alvi Šinab. 7. maja naj bi namreč indonezijska vlada in separatistično gibanje Svobodni Aceh (GAM) v Ženevi podpisala mirovni sporazum.