italijanska
V Italiji rojeni osmerčki
18. 09. 2000 00.00
V porodnišnici v Milanu je 31-letna Sicilijanka včeraj rodila osmerčke. Eden od otrok je takoj po porodu zaradi nezrelih pljuč umrl, stanje ostalih pa je po prestani noči stabilno, je sporočila italijanska televizija. Zdravniki opozarjajo, da je stanje sedmih novorojenčkov še vedno resno in bodo izven nevarnosti šele čez šest do osem tednov.
Zlati lev za najboljši film podeljen
10. 09. 2000 00.00
Ob koncu 57. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah je mednarodna žirija pod predsedstvom ameriškega režiserja češkega rodu Miloša Formana zlatega leva za najboljši film dodelila filmu
Neurje v Kalabriji zahtevalo žrtve
10. 09. 2000 00.00
V hudem neurju, ki je sinoči prizadelo južnoitalijansko pokrajino Kalabrija, je v počitniškem kampu danes umrlo osem ljudi, v bolnišnico pa so prepeljali 38 ranjenih. Italijanska televizija je poročala, da je po obilnih padavinah reka blizu počitniškega kampa La Giare v bližini obmorskega mesteca Soverato prestopila bregove. Njihova trupla so davi našli gasilci in policisti.
Zaključek kmetijsko živilskega sejma
03. 09. 2000 00.00
V Gornji Radgoni danes zapira vrata tradicionalni 38. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Po pričakovanjih organizatorjev si je sejem, vključno z današnjim dnem, ogledalo 155.000 obiskovalcev. Po prepričanju organizatorjev je kmetijsko-živilski sejem, ki bo novembra sprejet v mednarodno združenje sejmov (UPI), postal prireditev za evropsko regijo, poleg Slovenije še za avstrijsko Štajersko, Gradiščansko in Koroško, madžarski županiji Vas in Zala, hrvaško Medžimurje in obmejna italijanska območja.
Izžrebali skupine za klubske pokale v vaterpolu
03. 09. 2000 00.00
Na Malti so izžrebali kvalifikacijske skupine za vse tri evropske klubske pokale v vaterpolu. Nasprotniki Triglav Živil iz Kranja, aktualnih slovenskih prvakov, bodo na poti do predkroga lige prvakov Hapoel iz Tel Aviva, ki je tudi gostitelj turnirja, ukrajinski Azov Mariuopol ter britanski Lancaster City. V pokalu Evropske plavalne zveze (LEN) bo imela Slovenija dva predstavnika. Mariborska Probanka Leasing se bo v Grčiji merila z gostitelji Vouliagmenijem, romunsko Clisul Oradeo, nemškim Bayerjem iz Uerdingena ter turškim Yuzme iz Carigrada, vaterpolisti Kopra pa bodo odpotovali v Belgijo, kjer bodo moči merili z domačim Qutigenom, italijansko Brescio, madžarskim Szentesom ter ENKA-jem iz Turčije.
Izžrebane skupine za EP
02. 09. 2000 00.00
Na Malti so izžrebali kvalifikacijske skupine za vse tri evropske klubske pokale v vaterpolu. Nasprotniki Triglav Živil iz Kranja, aktualnih slovenskih prvakov, bodo na poti do predkroga lige prvakov Hapoel iz Tel Aviva, ki je tudi gostitelj turnirja, ukrajinski Azov Mariuopol ter britanski Lancaster City.
Italijanska vlada želi privatizirati RAI
31. 08. 2000 00.00
Italijanski premier Giuliano Amato je napovedal privatizacijo državne televizije RAI, poroča danes italijanski tisk in dodaja, da je napoved sprožila številne kritike v vladni koaliciji. Predvsem zeleni, komunisti in del Levih demokratov želijo ohraniti javni nadzor nad tremi postajami italijanske radiotelevizije.
Prijeli "botro" neapeljske mafije
30. 08. 2000 00.00
Italijanska policija je včeraj aretirala 51-letno Tereso De Luca Bossa, ki je osumljena vodenja neapeljskega mafijskega klana Camorra in več umorov. Aretirali so jo v Sapriju.
Italijani ostro proti pedofiliji
26. 08. 2000 00.00
Italijanska vlada je včeraj sprejela niz ukrepov, s katerimi bi se bolj učinkovito borili proti pedofiliji. Med drugim naj bi v šolah ustanovili posebne centre, kjer bi lahko prisluhnili zlorabljenim otrokom. Vlada je sklepe sprejela nekaj dni potem, ko sta bili v Bariju na jugu države spolno zlorabljeni in umorjeni dve deklici, stari pet in osem let. Policija je v zvezi z umorom starejše deklice že prijela pet najstnikov in 20-letnikov.
Haider bo obiskal papeža
26. 08. 2000 00.00
Vatikan je potrdil, da bo papež Janez Pavel II. 16. decembra sprejel nekdanjega vodjo avstrijskih svobodnjakov Jörga Haiderja z delegacijo, je poročala italijanska televizija. Delegacija na čelu s Haiderjem naj bi v Vatikan z avstrijske Koroške prinesla božično drevo, ki bo med prazniki stalo na Trgu sv. Marka. V delegaciji naj bi bili tudi član parlamenta, duhovnik in vernik oziroma vernica.
Podobnik sprejel predstavnike manjšin
25. 08. 2000 00.00
Iz kabineta predsednika državnega zbora so sporočili, da je predsednik državnega zbora Janez Podobnik danes ločeno sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine, ki živijo v Sloveniji. Pogovore so pripravili v okviru priprav na obisk predsednika italijanskega senata Nicole Mancina v Sloveniji 4. septembra. Podobnik je na srečanju s predstavniki slovenske manjšine poudaril, da bo na pogovorih z Mancinom predvsem izrazil pričakovanje Slovenije, da Italija dokonča zakonodajni proces globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Zakon je že sprejela italijanska poslanska zbornica, prvi teden v oktobru pa naj bi ga obravnaval še senat.
Odkrili ostanke antičnega gledališča
19. 08. 2000 00.00
Skupina arheologov je pod mestnim jedrom Milana odkrila ostanke več kot 2000 let starega ogromnega antičnega gledališča, je poročala italijanska televizija. Gledališče, ki bi lahko sprejelo kakih 9000 obiskovalcev, naj bi v srednjem veku predstavljalo zbirališče milanskih meščanov. Ostanke antičnega gledališča so tri metre pod milansko ulico Meravigli odkrili delavci, ki so tam opravljali gradbena dela.
V hrvaškem morju našli razbitine šestih ladij
16. 08. 2000 00.00
Italijanski potapljači so v hrvaškem morju med otokoma Pag in Lošinj našli razbitine šestih vojaških ladij iz prve in druge svetovne vojne. Ladje so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina ležale med 70 in 80 metri globine. Gre med drugim za dve italijanski ladji, ki sta potonili 1. novembra 1944, in ostanke avstroogrskih ladij Albanija in Euterpa, ki jih je leta 1916 in 1918 torpedirala italijanska vojska.
Športni direktor Minardija končal svoje delo
10. 08. 2000 00.00
Minardi, italijanska ekipa v formuli ena, je sporočila, da se je "prijateljsko razšla s športnim direktorjem Cesarejem Fiorom, ker smo imeli različne poglede na strategijo moštva." Fiorio, nekdanji manager Ferrarija, se je Minardiju pridružil januarja 1999. Minardi, ki bo čez nekaj dni na veliki nagradi Madžarske nastopil z voznikoma Marcom Genejem in Gastonom Mazzacanejem, ob tej priložnosti ni sporočil imena Fiorijevega naslednika.
Peterle obiskal zamejske Slovence
05. 08. 2000 16.51
Zunanji minister Lojze Peterle je danes obiskal vas Štandrež pri Gorici, kjer so ga domačini seznanili s problematiko Jeremitišča, zaselka ob Štandrežu, kjer namerava goriška občina ponovno razlastiti slovensko zemljo, da bi nadgradila postajališče za tovornjake, t.i. avtoport. Peterle, ki ga je na obisku spremljal sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, je slovenskim prebivalcem Štandreža obljubil konkretno pomoč, saj je po njegovem vloga zunanjega ministra tudi pri reševanju težav, ki jih imajo slovenski ljudje v Italiji in ne samo na relaciji Rim-Ljubljana. Obljubil je, da se bo takoj pogovoril s krajevnimi politiki, ki jih bo srečal nocoj v majhni vasici Sedilis pri Čenti (Tarcento), kamor je povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku miru.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Peterle danes v Sedilisu
05. 08. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se bo danes v Sedilisu v Italiji udeležil okrogle mize na temo Trije narodi za evroregijo, na kateri bosta sodelovala tudi italijanska ministrica za odnose s parlamentom in evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler.Kot so še sporočili z zunanjega ministrstva, bo Peterle obisk izkoristil tudi za srečanje s Slovenci v Štandrežu.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Predstavniki obravnavali besedilo zaščitnega zakona
29. 07. 2000 14.31
Slovenski predstavniki v italijanski stranki Levih demokratov so včeraj zvečer na skupščini na Opčinah pri Trstu obravnavali besedilo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je nedavno odobrila italijanska poslanska zbornica. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je med drugim poudaril, da je odobritev zakona v poslanski zbornici pokazatelj izredne politične volje levosredinske koalicije v Italiji, ki pride do izraza le redko. Ta politična volja se je po Budinovih besedah v teh dneh pokazala tudi v senatu, kjer bodo zaščitni zakon obravnavali takoj po poletnih počitnicah. V prihodnjih tednih in mesecih bo po mnenju Budina potrebna stalna slovenska navzočnost, in sicer ne le v smislu pritiska na senatorje, temveč tudi primernega političnoargumentiranega prepričevalnega dela.
Kritično do besedila zaščitnega zakona
28. 07. 2000 15.50
Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost (SGPS) je zelo kritična do besedila zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je pred kratkim odobrila italijanska poslanska zbornica. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci v Trstu, je po mnenju organizacije najboljša dosedanja iztočnica za zaščito tudi Slovencev v Italiji okvirni zakon za zaščito manjšin na italijanskem polotoku, se pravi zakon št. 482, ki je bil sprejet 15. decembra 1999. Prav ta zakon daje namreč deželi Furlaniji-Julijski krajini možnost še dograjevanja zaščite s pomočjo deželne ustanove za Slovence. Če bo besedilo zaščitnega zakona sprejeto tudi v senatu, bo sprememba tudi na področju medijev: slovenski mediji, ki iz izdajajo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, ne bodo deležni podpore. Kar se tiče odnosov s Slovenijo, pa je Gombač dejal, da bo, če bo Slovenija nadaljevala po dosedanji poti odnosov z manjšinskimi ustanovami, SGPS prosila italijansko vlado, naj Slovenija naveže stike tudi z njo. Poleg drugega je bilo na novinarski konferenci omenjeno črtanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji iz besedila zaščitnega zakona, tudi Sindikat slovenske šole ni imenovan. SGPS pozdravlja dejstvo, da je v zakonu predvidena denarna podpora za razvoj dolin v videmski pokrajini. Člen, ki v besedilu zakona predvideva olajšave pri izvolitvi manjšinskega predstavnika v izvoljena telesa, pa po Gombačevih besedah pomeni, da stranka Slovenske skupnosti izgine s političnega obzorja.
Incident med vojsko in črnogorsko policijo
28. 07. 2000 14.13
Poveljstvo jugoslovanske vojaške mornarice je sporočilo, da je v teritorialnih vodah ZRJ včeraj zaseglo italijanski gliser s tovorom cigaret in šestimi ljudmi, od katerih so bili štirje italijanski državljani in člani posadke, dva pa sta bila predstavnika črnogorskega ministrstva za notranje zadeve. Ko je ladja vojaške mornarice zaustavila italijanski čoln, je policijski gliser črnogorskega ministrstva za notranje zadeve s tremi osebami v civilnih oblekah neuspešno skušal prevzeti plovilo iz Italije. Vojska je zato sprožila kazenski postopek proti posadki policijskega gliserja, ki je oviral vojaško ladjo pri izvrševanju nalog. V uradnem sporočilu je še rečeno, da italijanski gliser ni imel dokumentacije za prevoz cigaret, kot tudi ne registracijskega lista in ne oznake domicilnega pristanišča. Člani italijanske posadke pa niso imeli potnih listov in ne listin za plovbo. Državni mediji so nedavno poročali, da je vojaška mornarica zasegla dva italijanska gliserja s tovorom cigaret brez ustrezne registracije; plovila je izročila črnogorski policiji, ki pa naj bi jih takoj zatem vrnila lastnikom.
Italijani ustanovili ligo ''počasnih'' mest
26. 07. 2000 10.10
Več kot trideset italijanskih mest je te dni ustanovilo ligo ''počasnih mest'' in se tako pridružilo mednarodnemu gibanju Slow Food, ki je bilo leta 1989 ustanovljeno z namenom ohraniti kulinarične tradicije. Če gibanje pod izrazom počasen razume plemenitenje kulture, potem bi se želeli označiti za počasno ministrstvo, je ob ustanovitvi lige dejala italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri. Gibanje Slow Food, ki se je rodilo kot odgovor na vse bolj razširjene restavracije s hitro prehrano, se danes ponaša z okoli 40.000 člani iz 35 držav, med njimi Slovenije, bleščečo revijo, ki izhaja v petih jezikih, in bienalnim sejmom kulinarike. Dobro življenje ni le italijanska posebnost, je pa zelo italijanska, meni predsednik lige Paolo Saturnini, sicer župan mesta Greve v toskanski pokrajini Chianti, ki je znana po istoimenskem vinu.
Spice Girls bodo plačale odškodnino
22. 07. 2000 11.24
Britanska pop skupina Spice Girls bo morala italijanskemu proizvajalcu motociklov Aprilia plačati okoli 400.000 britanskih funtov (1,2 milijona nemških mark) odškodnine. Sprva so ''Spajsike'' tožile Aprilio, ker ta ni želela plačati celotnega sponzorskega zneska za turnejo skupine, ki je potekala leta 1998. Pop-zvezdnice so tožbo izgubile, poleg tega pa so morale plačati še sodne stroške proizvajalca motociklov. Zatem je italijanska Aprilia tožila ''Spajsike'', saj je morala zaradi odhoda članice Gery Halliwell iz skupine ukiniti proizvodnjo posebnega skuterja Spice Sonic, ki je imel na sprednjem delu narisanih vseh pet članic skupine. Italijansko podjetje trdi, da so članice skupine že ob podpisu pogodbe z Aprilio vedele, da jih bo Gery čez slab mesec zapustila. Britanske zvezdnice se bodo na sodbo sodišča pritožile.
Zaščitni zakon za slovensko manjšino
17. 07. 2000 18.32
Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini je danes sklical tiskovno konferenco z namenom novinarjem razložiti vsebino zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je prejšnji teden sprejela italijanska poslanska zbornica. Za to se je odločil, ker je ugotovil, da je poročanje mnogih časnikarjev izraz popolnega nepoznavanja problematike in da za nekatere tržaške kroge zaščitni zakon vnaša strah vzbujajoče privilegije.
Le Čop in Špik v finalu
15. 07. 2000 20.38
Na zadnji tekmi svetovnega pokala v veslanju v švicarskem Luzernu bosta Slovenijo v finalu zastopala le Luka Špik in Iztok Čop med dvojnimi dvojci. Slednja sta imela danes težave s čolnom, saj se je Špiku pred polfinalom odlomilo vodilo za veslo, zato so morali polfinalni nastop druge skupine dvojnih dvojcev prestaviti na konec programa. Tam sta Blejca osvojila pričakovano prvo mesto in si brez težav zagotovila finale. Grega Sračnjek in Mia Pirih med dvojci brez krmarja ter Blaž Kajdiž med lahkimi skifisti bosta v nedeljo nastopila v malem finalu.
Kučan končal obisk v Italiji
15. 07. 2000 19.48
Slovenski predsednik Milan Kučan se je med včerajšnjim obiskom v Rimu sestal z italijanskim predsednikom Carlom Azeglijem Ciampijem. Govorila sta o širitvi in reformah Evropske unije in zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki ga je v sredo sprejela italijanska poslanska zbornica. Predsednika sta se najprej pogovarjala na samem, nato pa so se jima pridružili še italijanski zunanji minister Lamberto Dini, slovenski zunanji minister Lojze Peterle, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in predstavnik italijanske narodne skupnosti v DZ Roberto Battelli.
Požari še ogrožajo Evropo
14. 07. 2000 20.15
Z juga Evrope še vedno poročajo o požarih. V Grčiji so zaradi več kot stotih novih že zaprosili za pomoč tujine, premier Simitis je razmere v državi označil kot izredno nevarne. Najhujši požari divjajo na Peloponezu in v predmestju Aten.
Kacin pisal Occhetti
14. 07. 2000 14.25
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) Jelko Kacin je v posebnem pismu predsedniku odbora za zunanje zadeve poslanske zbornice italijanskega parlamenta Achillu Occhetti v imenu OMO izrazil zadovoljstvo, da je italijanska poslanska zbornica sprejela zaščitni zakon za Slovence v Italiji, so sporočili iz DZ.