izdaja domovine
V napadu na ukrajinsko Vinico več kot 20 mrtvih, tudi otroci
14. 07. 2022 17.44
Ruski zračni napad se je tokrat osredotočil na osrednje ukrajinsko mesto Vinica. V raketiranju je po zadnjih podatkih umrlo 23 ljudi, med katerimi so tudi trije otroci, navajajo ukrajinske oblasti. Da gre za še en vojni zločin, je jasen ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, medtem ko je ukrajinski predsednik napad označil za teroristično dejanje. Ukrajinska vlada si sicer prizadeva, da bi ji ZDA dobavile rakete daljšega dosega za raketne sisteme Himars, je potrdil član parlamentarnega odbora za obrambo Fedir Venislavski.
Janša: Trudimo se Ukrajini zagotoviti pomoč. Tonin: Obstaja možnost kibernetskih napadov
24. 02. 2022 15.46
Slovenski premier Janez Janša je že ostro obsodil vojaško agresijo proti Ukrajini. Zapisal je, da mora Rusija takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine. Na novinarski konferenci se je ponovno zavzel, da bi morala Evropska unija Ukrajini čim prej zagotoviti perspektivno polnopravnega članstva v EU. V tej luči sta s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim na EU in Evropski svet tudi naslovila posebno pismo, ki ga je doslej podprlo že več njunih evropskih kolegov. Dodal je, da neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije ni, obstaja pa možnost kibernetskih napadov. To je izpostavil tudi minister za obrambo Matej Tonin: "To je prva stvar, ki v vsej tej situaciji lahko grozi Sloveniji in na to seveda moramo biti pripravljeni."
Na desettisoče ljudi beži pred hudimi boji, Erdogan grozi Evropi z begunskim valom
10. 10. 2019 07.12
Turška vojska nadaljujejo ofenzivo proti kurdskih silam na severu Sirije, ta je terjala že več civilnih žrtev, s svojih domov pa je zbežalo na desettisoče ljudi. Medtem Erdogan grozi, da bo 3,6 milijona sirskih beguncev poslal v Evropo, če bo ofenziva označena za okupacijo in invazijo.
Venezuelske oblasti Guaidoja preiskujejo zaradi domnevne veleizdaje
06. 09. 2019 19.43
Venezuelsko tožilstvo je sprožilo preiskavo proti samooklicanemu začasnemu predsedniku Juanu Guaidoju zaradi domnevne veleizdaje. Pogajal naj bi se namreč o predaji območja Esequibo, ki leži v Gvajani, a si ga lasti tudi Venezuela, multinacionalkam.
Umor britanske poslanke: Cameron pravi, da je čas za razmislek
17. 06. 2016 08.18
'Najprej Britanija' so bile besede, ki jih je izrekel napadalec Thomas Mair, preden je ustrelil in nato še zabodel britansko poslanko Jo Cox. Mair naj bi bil neonacist in podpornik rasistične organizacije. Poslanko naj bi ubil, ker je zagovarjala obstanek Velike Britanije v EU. Umorjeni poslanki so sicer v zadnjem času večkrat grozili.
FOTO in VIDEO: Okoli 25 tisoč obiskovalcev za uvod v jubilejno izdajo INmusic festivala
23. 06. 2015 14.56
Kakih 25 tisoč duš je obiskalo prvi dan jubilejnega 10. INmusic festivala v Zagrebu, ko so bili med glavnimi nastopajočimi izvajalci FFS (Franz Ferdinand & Sparks), Paolo Nutini in Future Islands, od slovenskih predstavnikov pa smo lahko prisluhnili zasedbam Čao Portorož in Ludovik Material.
Prvi maj za Evropo pravic
01. 05. 2004 00.00
Ob prazniku dela po Evropi protestniki pod geslom "ZA Evropo pravic" zahtevajo prost pretok ljudi in socialne pravice za vse.
Aksentijević prispel v Slovenijo
12. 07. 2002 00.00
Potem ko je okrožno državno tožilstvo pred dnevi, zaradi pomanjkanja dokazov, odstopilo od pregona zoper Milana Aksentijevića, je nekdanji general JLA pripotoval na obisk v Slovenijo.
10.000 obtožnic proti Miloševiću
15. 03. 2001 00.00
Predstavniki jugoslovanskega študentskega gibanja Odpor so sporočili, da so v petih dneh akcije Kdo je kriv?, s katero želijo doseči čimprejšnjo aretacijo nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, zbrali okoli 10.000 podpisanih obtožnic proti nekdanjemu predsedniku. Akcija poteka po vsej državi, največ obtožnic, okoli 3500, pa so zbrali v Beogradu. Na obtožnicah so prebivalci ZRJ Miloševiću največkrat očitali zločine, kot so izdaja domovine, številne vojne, ki jih je vodil, veliko število mrtvih, kraja države, prodaja Republike srbske in Kosova, kraja mladosti in otroštva ter podobno.
Prevod knjige Vidno in nevidno
28. 06. 2000 16.51
V slovenščini je v zbirki Phainomena, ki jo z založnikom Novo revijo izdaja Fenomenološko društvo v Ljubljani, kot 13. knjiga izšlo delo Vidno in nevidno francoskega fenomenologa Maurica Merleau-Pontyja (1908-1961). Knjiga je nastala ob koncu 50-ih in v začetku 60-ih let, izšla pa leta 1964, po avtorjevi smrti. To je obenem prva knjižna izdaja kakega dela omenjenega misleca, ki je vplival na francoski strukturalizem in ki ga v zadnjih letih nanovo ''odkrivajo'', objavljajo in pišejo razprave o njem tudi izven meja njegove domovine. Vidno in nevidno je prevedla Ana Samardžija in delo skupaj s piscem spremne besede dr. Tinetom Hribarjem danes predstavila v klubu Nove revije.