jasno
Jutri žalna slovesnost v Salzburgu
16. 11. 2000 00.00
V salzburški katedrali bo jutri potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednjega bogoslužja v Salzburgu se bodo udeležili avstrijski predsednik Thomas Klestil in kancler Wolfgang Schüssel, nemški kancler Gerhard Schröder in bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber, pa tudi slovenski premier Andrej Bajuk. Mašo bo vodil dunajski kardinal Christoph Schönborn.
Eles o odprtju trga z električno energijo
15. 11. 2000 00.00
Elektro Slovenije (Eles) je v času, odkar je položaj direktorja prevzel Vitoslav Türk, opustil vse načrte prejšnjega vodstva o ustanovitvi hčerinske družbe za trgovanje z električno energijo, prav
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Hitro, a natančno štetje glasov
14. 11. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriške Demokratske stranke, podpredsednik ZDA Al Gore je včeraj dejal, da je pomembno čimprej ugotoviti, kdo je zmagal na volitvah 7. novembra, vendar obenem opozoril, da je treba natančno prešteti vsak glas. Kot je poudaril, si nikakor ne želi zmagati s pomočjo nekaj napačnih ali napačno razumljenih glasov, in ocenil, da si njegov nasprotnik, kandidat republikancev George Bush mlajši tega prav tako ne želi. "Gre za mnogo več kot le to, kdo bo zmagal. Gre za ohranitev integritete naše demokracije in zagotovil, da bo spoštovana izražena volja Američanov," je dejal Gore v svoji prvi javni izjavi od minule srede, ko je zagotovil, da se ne bo predal, dokler ne bo jasno znano, kdo je zmagal na Floridi. Gore se je zadnje dni izogibal komentarjem o volilnem zapletu na Floridi, kjer se njegova ekipa prek ročnega preštevanja glasov v štirih volilnih okrožjih trudi izničiti prednost Busha ml.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Združevanje Slovenice in Adriatica zastalo
10. 11. 2000 00.00
V procesu združevanja med zavarovalno družbo Adriatic in zavarovalniško hišo Slovenica je prišlo do zastoja pri določanju menjalnega razmerja delnic obeh družb. Kot sporočajo iz Slovenice, je bilo predlagano menjalno razmerje, ki sta ga uskladili upravi obeh družb, predstavljeno lastnikom, vendar ga vsi niso podpri. Predsednik uprave Adriatica Dušan Novak je povedal, da se bodo nekateri lastniki obeh družb sestali v ponedeljek, vendar je že danes jasno, da kljub temu do napovedane združitve zavarovalnih hiš ne bo prišlo v napovedanem roku, to je s 1. januarjem 2001.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
Srečanje Peterleta in Solane
09. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je na obisku v Sloveniji, se je zjutraj sestal z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Govorila sta o razmerah v JV Evropi ter o pripravah na vrh EU in zahodnega Balkana v Zagrebu. Kot je povedal minister Peterle, naj bi Slovenija še danes prejela uradno vabilo na vrh, ki bo 24. novembra v Zagrebu.
Ralph Nader pod točo kritik
09. 11. 2000 00.00
Privrženci ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v teh dneh izrazito besni na kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja, na katerega valijo krivdo za morebitni Gorov poraz oziroma za zmago republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega. Demokrati so še posebej jezni zdaj, ko je postalo jasno, da bi Gore zanesljivo zmagal na Floridi, če bi le dva odstotka tistih, ki so tam glasovali za Naderja, raje glasovali za Gora. Nader je na Floridi dobil 97.000 glasov, razlika med Gorom in Bushem pa je ob koncu prvega štetja znašala med tisoč in 2000 glasov.
Dählie bo nastopil že na prvi tekmi
07. 11. 2000 00.00
Norveški smučar tekač Björn Dählie, ki je lani izpustil drugi del sezone zaradi poškodbe medvretenčne ploščice, načrtuje, da bo nastopil že na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala 25. novembra v domačem Beitostolnu. Osemkratni olimpijski prvak pravi, da po poškodbi še ni popolnoma okreval, saj ob hudem naporu še vedno čuti bolečine. Kljub temu pa je zanj letošnja sezona izredno pomembna, saj je predolimpijska in prav na naslednjih OI 2002 v ameriškem Salt Lake Cityju zdaj 33?letni Norvežan načrtuje konec športne poti.
Koalicijski partnerji še niso znani
06. 11. 2000 00.00
Predsednika Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS),
Cepivo za odvisnike od nikotina
04. 11. 2000 00.00
Švicarska zdravnika sta razvila cepivo, ki naj bi pomagalo odvisnikom od nikotina. Poskusi na živalih naj bi se po navedbah raziskovalcev pokazali kot zelo uspešni. Raziskovalca, brata Cerny, želita sedaj cepivo, morda celo v obliki razpršila, preizkusiti v klinične namene na zakrknjenih kadilcih.
SKB ostaja odprta za povezave
03. 11. 2000 00.00
SKB banka je privatna bančna ustanova, odprta za povezovanje doma ali v tujini. Za strateško sodelovanje z SKB banko se že zanima več tujih institucij, banka pa bo po besedah predsednice uprave Cvetke Selšek pomembnejše korake v tej smeri naredila konec prihodnjega leta. Kot je dejala Selškova, je postopek povezovanja z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) upočasnjen, saj ni prišlo do izdelave modela privatizacije te mariborske banke. Povezovalne aktivnosti s tem niso ukinjene, nadaljevale pa se bodo takoj, ko bo postalo jasno, kako bo potekala privatizacija NKBM.
Druga sinoda na Slovenskem
03. 11. 2000 00.00
V Zavodu sv. Stanislava poteka drugo zasedanje sinode rimskokatoliške cerkve na Slovenskem. Sinodalni zbor, sestavljen iz več kot 300 delegatov iz vseh treh slovenskih škofij, je dopoldne začel končno obravnavo sinodalnega besedila in sklepov, ki predvidevajo konkretne ukrepe ter so predlagani ob koncu vsakega od šestih poglavij omenjenega besedila, ki ga bodo tokrat dopolnili s spremembami v obliki amandmajev, osnovna struktura dokumenta pa bo ostala nespremenjena. Zadnjo besedo bodo imeli škofje, ki bodo o končnem besedilu odločali po zasedanju na izredni seji Slovenske škofovske konference (SŠk).
Chilavert v Franciji
31. 10. 2000 00.00
Vse več je znamenj, da bo paragvajski vratar in Jose Luis Chilavert, eden najbolj kontroverznih in ekscentričnih nogometašev vseh časov, kariero nadaljeval pri francoskemu moštvu Strasbourg. Paragvajec je po današnjem srečanju v Parizu potrdil, da je že dokončno oblikovana pogodbo za prestop v Strasbourg, vse pa bo jasno v naslednjih dveh dneh.
Slovenski smučarji brez točk
29. 10. 2000 00.00
Že po prvi vožnji uvodnega moškega veleslaloma v Söldnu je jasno, da bodo slovenski alpski smučarji ostali brez točk. Prvi adut Mitja Kunc je namreč odstopil, drugi pa se niso uvrstili v finale. Še najbližje uvrstitvi med najboljših 30 je bil Uroš Pavlovčič, ki je dosegel 32. čas, za drugo vožnjo pa je bil prepočasen 12 stotink. Jernej Reberšak se je uvrstil na 38., Jernej Koblar na 45., Rene Mlekuž pa na 46. mesto.
Kdo bo gostitelj Manifeste 4?
28. 10. 2000 00.00
Četrti evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 4 bo leta 2002, v ožjem izboru za gostitelja pa sta poljska Varšava in nemški Frankfurt. Nacionalni koordinator Manifeste 3, kustos ljubljanske Moderne galerije Igor Zabel je sporočil, so člani mednarodnega odbora Manifeste obiskali že obe mesti, ki se potegujeta za prireditev. Obe mesti so ocenili kot izjemno zanimivi potencialni prizorišči omenjene odprte in nomadske prireditve, ki je v svoji tretji izdaji letos gostovala v Ljubljani.
Janša o oblikovanju koalicije
26. 10. 2000 00.00
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je včeraj, ko je za POP TV komentiral izjavo prvaka LDS Janeza Drnovška o možnosti oblikovanja koalicije s SDS in Novo Slovenijo - Krščansko ljudsko stranko (NSi), če bi propadle vse druge možnosti, med drugim dejal, da bo v tem primeru cena za vstop v koalicijo z LDS zelo visoka. Po njegovih besedah je še vse odprto, pogoji SDS za vstop v omenjeno koalicijo pa so znani še iz časa pred volitvami in teh pogojev ne nameravajo spreminjati. V koalicijo z LDS bi namreč SDS vstopila le skupaj z NSi, s katero imata v DZ četrtino poslancev.
ZRJ kmalu v ZN
26. 10. 2000 00.00
ZRJ bi se lahko v bližnji prihodnosti pridružila Združenim narodom, je v Skopju včeraj izjavil ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke, ki se je ob robu vrhunskega srečanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope v makedonski prestolnici sestal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Holbrooke je danes prispel na obisk v Sarajevo. Holbrooke je pogovore z novim jugoslovanskim predsednikom označil za "odlične". Holbrooke je najvišji ameriški predstavnik, ki se je sestal s Koštunico po njegovem prevzemu predsedniške funkcije v začetku oktobra. "Mislim, da je jasno, da se bo ZRJ pridružila ZN zelo kmalu," je dejal Holbrooke in ob tem dodal, da ne gre niti za vprašanje mesecev. Ameriški veleposlanik pri ZN je še ocenil, da bo stabilizacija na Balkanu zahtevala še nekaj časa.
Annan izrazil začudenje
26. 10. 2000 00.00
V prestolnici Slonokoščene obale Abidjan je sinoči ponovno zavladal mir, potem ko je na tisoče ljudi na ulicah proslavilo odhod vodje vojaške hunte, generala Roberta Gueia. Ta naj bi namreč po poročanju britanskega radia BBC skupaj z družino zbežal v Benin.
Pogovori LDS in ZLSD o koaliciji
25. 10. 2000 00.00
Neformalni pogovori o morebitnem oblikovanju vladne koalicije so se med Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) nadaljevali tudi danes, o morebitnem sodelovanju stranke v koaliciji pa bo jutri popoldne razpravljalo predsedstvo ZLSD.
Kongres SLS+SKD pred božičem
20. 10. 2000 00.00
IO SLS+SKD v Kamniku pod Krimom v gostilni Pri Koširju za zaprtimi vrati analizira izid stranke na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Med sejo je predsednik stranke Franc Zagožen izjavil, da bo IO svetu stranke predlagal, naj v najkrajšem možnem času, skliče prvi redni volilni kongres stranke. Predvidoma naj bi sicer na seji razpravljali tudi o tem, ali bodo dali zeleno luč za pogajanja o vstopu stranke v koalicijo z LDS, toda Zagožen pričakuje, da danes odločitve o tem še ne bo. Sklic izrednega kongresa so zahtevali nekateri člani zaradi nezadovoljstva z volilnim izidom. Zagožen je še napovedal, da sam ne bo več kandidiral za predsednika stranke.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Poharjeva optimistična pred prvenstvom
18. 10. 2000 00.00
Od 19. do 22. oktobra bo v športni hali Soča v Ljubljani potekalo osmo Mednarodno prvenstvo Slovenije 2000 v badmintonu. Turnir je eden izmed 17 tekmovanj evropske serije, točkuje pa se sedem najboljših uvrstitev. Nastopilo bo skoraj 100 igralcev iz 18 držav. Slovenci imajo visoke načrte.
Na internet le preko Telekoma
18. 10. 2000 00.00
V petek podpisana pogodba med vlado in Telekomom o priključkih za dostop do interneta za okrog 1500 vrtcev, šol in drugih javnih zavodov s področja izobraževanja, športa, znanosti in kulture, še vedno buri duhove. Dostop do interneta bo brezplačen seveda samo za uporabnike, saj bo država stroške pokrivala iz proračuna, tako kot doslej. Razlika je samo v tem, da bo dostop poslej možen izključno preko Telekomovih vodov.
Nov Intelov čip za še hitrejše prenose
17. 10. 2000 00.00
Ameriški proizvajalec računalnikov Intel je predstavil nov čip, namenjen tretji generaciji mobilnih telefonov, ki bo omogočil kar štiri krat hitrejše prenose podatkov kot jih omogočajo današnji aparati. Novi t.i. flash pomnilniški čip, ki naj bi na ameriški trg prišel šele čez dve leti, naj bi po zaslugi hitrejših prenosov podatkov poleg teksta omogočal tudi prenos slikovnega gradiva in video posnetkov. Čip, ki zabeleži tudi čas vsakega izklopa mobilnega telefona, bo poleg tega porabil kar do 60 odstotkov manj energije, so sporočili predstavniki Intela. Pri Intelu napovedujejo, da bodo mobilni telefoni z njihovimi čipi najprej v prodaji na Japonskem, ki ima najbolj razvit trg mobilne telefonije, nato v Evropi in nazadnje še v Združenih državah Amerike.