jasno
Na internet le preko Telekoma
18. 10. 2000 00.00
V petek podpisana pogodba med vlado in Telekomom o priključkih za dostop do interneta za okrog 1500 vrtcev, šol in drugih javnih zavodov s področja izobraževanja, športa, znanosti in kulture, še vedno buri duhove. Dostop do interneta bo brezplačen seveda samo za uporabnike, saj bo država stroške pokrivala iz proračuna, tako kot doslej. Razlika je samo v tem, da bo dostop poslej možen izključno preko Telekomovih vodov.
Nov Intelov čip za še hitrejše prenose
17. 10. 2000 00.00
Ameriški proizvajalec računalnikov Intel je predstavil nov čip, namenjen tretji generaciji mobilnih telefonov, ki bo omogočil kar štiri krat hitrejše prenose podatkov kot jih omogočajo današnji aparati. Novi t.i. flash pomnilniški čip, ki naj bi na ameriški trg prišel šele čez dve leti, naj bi po zaslugi hitrejših prenosov podatkov poleg teksta omogočal tudi prenos slikovnega gradiva in video posnetkov. Čip, ki zabeleži tudi čas vsakega izklopa mobilnega telefona, bo poleg tega porabil kar do 60 odstotkov manj energije, so sporočili predstavniki Intela. Pri Intelu napovedujejo, da bodo mobilni telefoni z njihovimi čipi najprej v prodaji na Japonskem, ki ima najbolj razvit trg mobilne telefonije, nato v Evropi in nazadnje še v Združenih državah Amerike.
Nekateri glasbeniki podpirajo Napster
13. 10. 2000 00.00
Pop zvezda Dave Stewart, član nekdaj slavnega dueta Eurythmics, je pozdravil dejavnost Napster-ja in njemu podobnih servisov za izmenjavo glasbenih datotek. Stewart meni, da imajo s pomočjo nove tehnologije glasbeniki veliko več nadzora nad tem, kaj se dogaja z njihovo glasbo, kot so ga imeli do sedaj. Položaj v glasbeni industriji je namreč tak, da imajo velike glasbene založbe preveč nadzora nad aktivnostjo glasbenikov. Zaradi tega naj bi bila tudi raznolikost glasbe različnih ustvarjalcev precej manjša kot bi bila, če založbe ne bi same proizvajale hitov. S pomočjo interneta, v katerem vlada nekakšna anarhija na tem področju, se bo bolj jasno videlo, kateri glasbeniki so bolj nadarjeni od drugih. Stewart pa kljub svoji podpori raznim servisom za izmenjavo glasbenih datotek ni podal nobenega predloga, kako naj bi se v takšnih okoliščinah varovale avtorske pravice. To delo prepušča tehnikom in informatikom. Na tem področju se mu bo pri iskanju rešitev pridružil so-ustanovitelj Microsofta Paul Allen, velik privrženec glasbe in velik ljubitelj skupine Eurythmic.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
ŠOU obsoja sklep vlade
11. 10. 2000 00.00
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) obsoja sklep vlade o tem, da bo v prihodnje dostop do interneta udeležencem na izobraževalnem področju nudil komercialni ponudnik. Omenjeni sklep vlade in še ena preložitev napovedanega sestanka med predstavniki ministrstev in nekomercialnih ponudnikov interneta predstavljata resno grožnjo nadaljnjemu obstoju internetnega servisa KISS, ki ga ŠOU že štiri leta financira iz lastnih sredstev, so sporočili iz študentske organizacije.
Evropske zgodbe Jaše Zlobca
10. 10. 2000 00.00
Evropske zgodbe, izdala jih je založba Karantanija, so skupek izbranih 51 kolumen, ki jih je Jaša Zlobec pisal od leta 1996 v Mladini pod psevdonimom fatalist Jakob. Spominjajo na Rdečo zlobo, ki jo je podpisala Džuli Šviga davnega leta 1987 in v kateri so bili ravno tako izbrani članki, ki jih je Jaša pisal in objavljal v takrat "oporečniški" Mladini, v osemdesetih letih. Zagovor Evropskih zgodb je napisala Džuli Švili, teta fatalista Jakoba, ki pravi, da je bilo v prejšnjih časih vse drugače, vedelo se je, kdo je na kateri strani, polja so bila jasno razdeljena...
Bajuk odgovarja Zagožnu
09. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je v zvezi z izjavo predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna, da naj bi vlada odslej opravljala le tekoče posle, ponovno poudaril pomen spoštovanja pravne države in pravnega reda. Po njegovem mnenju je delovanje vlade v ustavi in zakonih namreč jasno določeno. Dodal je, da bo vlada, "tudi če je predvolilni čas in z njim povezana vročica blizu vrhunca, delovala, kot mora do izvolitve naslednice."
Milošević še vedno v ZR Jugoslaviji
06. 10. 2000 00.00
Odstavljeni jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je še vedno v svoji domovini. "Ne verjamem, da je odpotoval," je nocoj na ruski televiziji NTV dejal njegov brat Borislav Milošević, jugoslovanski veleposlanik v Rusiji. Borislavu Miloševiću ni jasno, zakaj bi njegov brat Slobodan pravzaprav sploh zapustil državo, čeprav si to očitno želi precej njegovih nasprotnikov. Po njegovem mnenju se Slobodan Milošević še vedno zadržuje prav v Beogradu.
Slovenija si želi vzpostaviti stike z ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Slovenska vlada je na današnjem nadaljevanju seje govorila o razmerah v Jugoslaviji. Minister Peterle je vlado seznanil z aktivnostmi naše diplomacije, vlada pa je podprla predlog, da skuša Slovenija z Jugoslavijo čimprej vzpostaviti diplomatske odnose.
Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Bručan obiskal Zavod za zdravstveno zavarovanje
03. 10. 2000 00.00
Minister za zdravstvo Andrej Bručan in državni sekretar France Cukjati sta danes obiskala Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z generalnim direktorjem Zavoda Francem Koširjem in sodelavci sta se pogovarjala predvsem o nekaterih dosežkih in perspektivah razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v državi.
ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.
Začetek tedna otroka
02. 10. 2000 00.00
Začel se je teden otroka, ki ga Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v prvem tednu oktobra organizira že približno 40 let. Letošnji teden otroka sovpada tudi z mednarodnim dnevom otroka, za katerega je mednarodna skupnost razglasila današnji dan, 2. oktober. Glas otrok je v družbi slabo slišen, zato je treba otrokom pomagati pri sporočanju njihovih idej. ZPMS bo tako organizirala otroške parlamente na vseh osnovnih šolah. Letos se bodo z geslom "Hočem torej zmorem" zavzemali predvsem za ustanovitev instituta varuha otrokovih pravic in sprejetje nacionalnega programa za otroke, je povedala generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Opozorilna stavka zdravnikov bo 10. oktobra
29. 09. 2000 00.00
Zdravniki bodo opozorilno stavkali. Stavka bo 10. oktobra med osmo in deseto uro dopoldne. Zanjo so se odločili, ker je vlada soglašala le s prvim delom uskladitve zdravniških plač s sodniškimi.
More sklenil svoj nastop na OI
29. 09. 2000 00.00
Slovenski tekmovalec v taekwondoju Marcel More je sklenil svoj nastop na OI v Sydneyju, ker se Šved Roman Livaja, ki je Moreta premagal v drugem krogu s 4:2, ni uvrstil v finale. V polfinalu ga je namreč s 4:0 premagal Kubanec Angel Valoda Matos Fuentes.
Bo Jaušovcu uspelo?
29. 09. 2000 00.00
Proga Škedenj pri Slovenskih Konjicah, ki poteka pod avtocestnim viaduktom bo v nedeljo prizorišče zadnje letošnje dirke državnega prvenstva v motokrosu. Po dolgi in naporni sezoni bomo tako dobili državne prvake še v vseh treh članskih kategorijah. Po zmagoslavju bratov Irt iz Kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama, pa je že pred to dirko znan tudi državni prvak v najnižji članski kategoriji. Lenartčan Samo Kurnik je namreč suvereno obranil svoj lanski naslov ter tako le še potrdil svoj talent. Zaradi velike prednosti si je namreč že med sezono lahko privoščil, da je nekaj dirk kar izpustil in prost termin izkoristil za dirkanje v Nemčiji in Avstriji.
Končano tekmovanje jadralk v razredu 470
28. 09. 2000 00.00
Na morju pred obalo Sydneyja se je z 11. regato končalo tekmovanje jadralk v razredu 470. 23-letni Janja Orel in Klara Maučec v zadnji regati nista uspeli izboljšati svojega položaja. Na koncu sta osvojili še eno 16. mesto in končali na skupnem 17. mestu.
V BiH se je začela predvolilna kampanja
27. 09. 2000 00.00
Vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Robert Barry je danes v Sarajevu uradno naznanil začetek predvolilne kampanje, ki bo trajala naslednjih 45 dni. Splošne volitve v BiH so napovedane za 11. november, na njih pa bodo državljani volili predsednika in podpredsednika Republike Srbske, poslance parlamenta Republike BiH ter parlamentov Federacije BiH in Republike Srbske.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Jadralci zaostali za pričakovanji
25. 09. 2000 00.00
Jadralci v razredu 470 so v Sydneyju opravili še 9. in 10. regato. Dekleti, Janja Orel in Klara Maučec sta v zadnjih dveh regatah osvojili dve petnajsti mesti in sta skupno na 17. mestu. Tomaž Čopi in Mitja Margon pa sta bila 15. in 10. in sta skupno na 11. mestu. Obe posadki na zadnji regati sicer še lahko nekoliko izboljšata uvrstitev, vnaprej pa je jasno, da sta obe zaostali za pričakovanji, s katerimi sta prišli v Sydney.
7. kongres Zveze za Primorsko
23. 09. 2000 00.00
V Ajdovščini je bil danes 7. kongres Zveze za Primorsko. Na njem so pozdravili julija podpisan sporazum o sodelovanju z LDS na državnozborskih volitvah in predstavili vse kandidate s skupne liste ZZP in LDS, ki se bodo za glasove potegovali v 11. volilnih okrajih na Primorskem. Sprejeli pa so tudi nekaj sklepov, katerih skupni cilj so zaobjeli v geslu Odprimo vrata prihodnosti!
Novi dokazi za globalno segrevanje Zemlje
22. 09. 2000 00.00
Študija, ki jo je objavil ameriški časopis Science, ugotavlja, da vzorci ledu iz globine himalajskih ledenikov dokazujejo, da je bilo 20. stoletje najtoplejše obdobje na območju Himalaje v zadnjem tisočletju. Novo odkritje naj bi bilo še dokaz več v prid trditvam, da se Zemlja segreva, poleg tega pa potrjuje tudi hipotezo o veliki hitrosti taljenja ledenih površin v visokogorju. Vodja raziskave Lonnie G. Thompson je zatrdila, da vzorci ledu jasno kažejo, da se je Zemlja v 20. stoletju segrevala, kar je posledica človekovega delovanja. Ena od avtoric študije, Ellen Mosley-Thompson z državne univerze v Ohiu, pa meni, da je ta podatek zastrašujoč. Skupina strokovnjakov je analizirala vzorce ledu z nekaterih gora v Himalaji na nadmorski višini prek 6000 metrov.
Politika kršila predvolilni molk v ZRJ
22. 09. 2000 00.00
Prvi dan, ko je v ZR Jugoslaviji začel veljati predvolilni molk, je provladna Politika objavila komentar države agencije Tanjug o srbski opoziciji. Volilni molk je začel veljati ob polnoči in bo trajal do nedelje do 20. ure, ko naj bi zaprli vsa volišča. Tanjug v komentarju z naslovom Vse je jasno trdi, da opozicijske stranke "sploh niso imele predvolilne kampanje, ampak so priredile kampanjo proti volitvam, ker se zavedajo, da ne morejo zmagati, saj jih podpirajo samo štirje odstotki glasovalcev. Očitno gre za scenarij manipulacije z domačo in svetovno javnostjo, katere namen je vsiliti oceno o dozdevni volilno volji ljudstva še prej, preden so volitve končane. Tako so srbske opozicijske stranke naučili njihovi mentorji iz zveze NATO, ki so tudi financirali to protivolilno kampanjo. Dokaz tega scenarija prevare strank zveze NATO je tudi papagajsko ponavljanje trditve, da so volitve praktično že končane in da je zmagovalec njihov kandidat, kot da ni pomembno, kako bo ljudstvo glasovalo, ampak je najbolj važno, kaj pove Washington", piše Tanjug, objavlja pa danes Politika.
Ugrabitelji so se predali
22. 09. 2000 00.00
Ugrabitelji v ruskem mestu Lazarevsko ob Črnem morju, blizu ruskega letovišča Soči, so danes izpustili še zadnja dva talca in se predali policiji potem ko so tri talce izpustili že včeraj zvečer. Trije ugrabitelji so včeraj v kraju Lazarevsko blizu ruskega letovišča Soči ob Črnem morju zadržali več, domnevno pet, delavcev z nekega gradbišča. Oboroženi ugrabitelji so sprva zahtevali helikopter in 30 milijonov dolarjev odkupnine, poleg tega pa še izpustitev vseh Čečencev iz ruskih zaporov in srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Policija jih je obkolila in se pripravljala na osvoboditev talcev. Ugrabitelji so že sinoči izpustili tri talce, zgodaj zjutraj enega moškega, kasneje pa še eno žensko, za katero pa se je porodil sum, da gre za resnično talko. Po navedbah ruskih varnostnih oblasti ni jasno na kateri strani je pravzaprav bila izpuščena ženska. Obstajajo utemeljeni razlogi, da je ženska pravzaprav njihova sodelavka, je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predstavnik urada ruskega predsednikovega za južno Rusijo Nikolaj Karpov. Ugrabitev naj bi se zgodila precej spontano, po mnenju pomočnika direktorja zvezne varnostne službe Germana Ugrimova naj bi ugrabitev prerasla iz nočnega popivanja zdolgočasene družbe. Nasploh je zadeva precej nejasna, saj naj bi bili nekateri ugrabitelji in talci medseboj sorodniki. Uradna preiskava že poteka.
Solana ne dvomi v zmago Koštunice
22. 09. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v pogovoru za današnjo izdajo španskega časopisa El Pais dejal, da niti najmanj ne dvomi, da bo na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah v ZRJ zmagal kandidat demokratične opozicije Vojislav Koštunica. Stališče EU do tega vprašanja je po Solanovem mnenju jasno: le demokratične spremembe v Srbiji bodo izboljšale politične in gospodarske odnose med ZRJ in EU in ZRJ postavile v boljšo luč.