kandidati za volitve
Vatikan razkril, kdaj se bo začel konklave
28. 04. 2025 13.03
Rimskokatoliški kardinali se bodo kmalu sestali na tajnem konklavu, na katerem bodo izvolili novega voditelja Cerkve. Konklave se bo začel 7. maja, so sporočili iz Vatikana.
Konklave: kdaj bomo spet zagledali beli dim?
21. 04. 2025 10.38
Ob izpraznitvi apostolskega sedeža je po starodavni tradiciji za izvolitev novega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali izbirajo papeža med posebnim postopkom, imenovanim konklave, volijo pa lahko le tisti, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let.
Gregor Majdič znova izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani
16. 04. 2025 17.06
Aktualni rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je v drugem krogu rektorskih volitev prejel 54,48 odstotka veljavnih glasov, Irena Mlinarič-Raščan pa 45,52 odstotka. Majdič je izvoljen za rektorja za mandatno obdobje od 1. oktobra letos do 30. septembra 2029, so sporočili z ljubljanske univerze.
Ljubljanska mestna svetnica izglasovala samo sebe
14. 04. 2025 10.53
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila kršitev nasprotja interesov v primeru ljubljanske mestne svetnice Nade Verbič. Ta je namreč kot članica mandatne komisije pri sklepu o imenovanju predstavnikov mestne občine v svet Lutkovnega gledališča Ljubljana glasovala sama zase. KPK ji je izrekla 400 evrov globe in opomin.
V drugi krog rektorskih volitev na ljubljanski univerzi Majdič in Mlinarič Raščan
02. 04. 2025 18.07
Aktualni rektor Gregor Majdič in Irena Mlinarič Raščan s fakultete za farmacijo se bosta pomerila za položaj rektorja Univerze v Ljubljani v drugem krogu, ki bo 16. aprila. Nobeden od kandidatov namreč ni prejel več kot 50 odstotkov veljavnih glasov. Majdič je prejel 46,91 odstotka, Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka glasov, so sporočili z univerze.
Za naslednika Lidije Jerkič na čelu ZSSS štirje kandidati
01. 02. 2025 10.28
Za naslednika Lidije Jerkič, ki se poleti predčasno poslavlja z mesta predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se potegujejo Brane Dimić, Dušan Kaplan, David Švarc in Andrej Zorko. Zdaj so na vrsti sindikati zveze, da se do evidentiranih kandidatov opredelijo, volitve predsednika pa bodo predvidoma maja.
Lukašenko, sedmič
26. 01. 2025 18.59
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko si je, sodeč po izidih vzporednih volitev, na današnjih volitvah zagotovil sedmi mandat. Voditelj, ki položaj zaseda od leta 1994, naj bi osvojil 87,6 odstotka glasov.
Predsedniške volitve v Belorusiji: Lukašenku se obeta nov mandat
26. 01. 2025 07.17
V Belorusiji bodo potekale predsedniške volitve, na katerih se po zatrtju opozicije sedmi mandat obeta Aleksandru Lukašenku, ki položaj zaseda od leta 1994. Opozicija v izgnanstvu je volitve označila za farso, hkrati pa prebivalce pozvala, naj ne protestirajo, saj da bi v tem trenutku svojo svobodo žrtvovali za nič.
Pripravili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
06. 01. 2025 18.45
V Svobodi nadaljujejo pripravo zakonodaje po junijskih posvetovalnih referendumih. Predlagatelji so najdlje s pripravo predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlog bodo v torek objavili na spletnih straneh koalicijskih strank in Srebrne niti, so v izjavi za javnost poudarili v poslanski skupini Svoboda.
Nezadovoljni Plenković ostro napadel Milanovića
30. 12. 2024 16.36
Predsednik hrvaške vlade in HDZ Andrej Plenković je priznal svoje nezadovoljstvo nad rezultati nedeljskega prvega kroga predsedniških volitev. Napadel je aktualnega predsednika Zorana Milanovića, ki je osvojil skoraj polovico glasov, medtem ko jih je neodvisni kandidat s podporo desnosredinske HDZ Dragan Primorac prejel slabih 20 odstotkov.
V volilnem štabu Primorca razočarani, Milanović: Boril se bom za Hrvaško
30. 12. 2024 09.54
V bitki za Pantovčak po prvem krogu ostajata aktualni predsednik Zoran Milanović in neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki ga podpira vladajoča HDZ, kažejo podatki državne volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovih. Prvi je prejel 49,10 odstotka glasov, drugi pa 19,35 odstotka. Drugi krog volitev bo potekal 12. januarja.
Milanović in Primorac v drugi krog hrvaških predsedniških volitev
29. 12. 2024 08.50
Čeprav so prvi rezultati vzporednih volitev kazali, da bi lahko aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović nov predsedniški mandat osvojil že v prvem krogu volitev, so delni neuradni izidi pokazali nekoliko drugačno sliko. Po več kot 90 odstotkih preštetih glasov se je poleg Milanovića uvrstil še neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki ga podpira vladajoča HDZ. Prvi je prejel 49,14 odstotka glasov, drugi pa Z odstotka.
Virant: Golob, Janša in Logar so realni kandidati za premierja
23. 12. 2024 16.30
Od ministra v vladi Janeza Janše do politične osamosvojitve in vodenja Državljanske liste. Gost tokratnega Popkasta, ki meri politični utrip v državi, je bil Gregor Virant. Ali shodi pred sodiščem v Celju stranki SDS škodijo ali koristijo? Koliko glasov bo Gibanju Svoboda Roberta Goloba na prihodnjih državnozborskih volitvah prinesla reforma plač v javnem sektorju? V kakšni kondiciji je parlamentarizem pri nas in ali lahko notranji minister politično preživi vse pritiske in očitke o njegovem delu?
Za položaj hrvaškega predsednika se bo potegovalo osem kandidatov
11. 12. 2024 17.44
Na predsedniških volitvah na Hrvaškem konec decembra se bo za položaj pomerilo osem kandidatov, je objavila državna volilna komisija. Največji favorit po anketah ostaja Zoran Milanović, ki se poteguje za drugi mandat. Drugi krog volitev se ob tem obeta še neodvisnemu kandidatu s podporo vladajoče HDZ Draganu Primorcu.
Francija tone v politično krizo, Macron ne bo odstopil
05. 12. 2024 11.44
Po tem, ko so poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta izglasovali nezaupnico vladi premierja Michela Barnierja, se je ta v Elizejski palači srečal s predsednikom Emmanuelom Macronom in podal svoj odstop. Na položaju je bil komaj tri mesece, nezaupnico pa si je prislužil, ker je izsilil sprejem zakona o proračunu. Vodja skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen je omenjeni zakon označila za "strup za Francoze". Macron je napovedal, da bo novega predsednika vlade imenoval v prihodnjih dneh. Ob tem je zatrdil, da bo svoj predsedniški mandat izpolnil do konca.
Francoski poslanci izglasovali nezaupnico vladi Michela Barnierja
04. 12. 2024 07.27
Poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta so izglasovali nezaupnico vladi premierja Michela Barnierja, ki jo je vložilo zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, potem ko je Barnier v ponedeljek izsilil sprejem zakona o proračunu. Barnierjeva vlada je tako padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici.
Zabaven posnetek razjarjenega pudlja, ki je skoraj ugriznil hrvaškega predsednika
30. 11. 2024 15.20
Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je podal v lov na podpise za vložitev kandidature na predsedniških volitvah. Med njegovimi podporniki so se znašli tudi številni hišni ljubljenčki. Vsem pa aktualni hrvaški predsednik ni bil najbolj všeč.
Romunija TikToku očita prednostno obravnavo zmagovalca 1. kroga predsedniških volitev
28. 11. 2024 08.23
Romunsko ustavno sodišče je odredilo ponovno štetje glasov nedeljskega prvega kroga predsedniških volitev, potem ko je to zaradi očitkov na račun drugouvrščene kandidatke zahteval kandidat Cristian Terhes. Zahteval je tudi razveljavitev volilnih rezultatov, o čemer naj bi ustavno sodišče odločalo v petek. Romunski svet za nacionalno varnost pa družbenemu omrežju TikTok očita prednostno obravnavo skrajno desnega predsedniškega kandidata Calina Georgescuja, ki je v prvem krogu volitev v nedeljo presenetljivo zasedel prvo mesto, in mu tako omogočil izjemno izpostavljenost. V okviru volitev naj bi zaznali tudi kibernetske napade.
Predsedniške volitve na Hrvaškem bodo 29. decembra
19. 11. 2024 19.30
Na Hrvaškem bodo novega predsednika države volili 29. decembra, je po seji predsedstva HDZ sporočil hrvaški premier Andrej Plenković. Morebitni drugi krog volitev bo po njegovih besedah 12. januarja. Za predsednika se poteguje 11 kandidatov, med njimi sedanji predsednik Zoran Milanović, ki ima glede na ankete tudi največ možnosti za zmago.
Manjkajo le še glasovi dveh držav, nagibajo se na stran Trumpa
07. 11. 2024 11.01
Zmaga na ameriških volitvah je zanesljivo že pripadla republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu. Manjkajo le še glasovi Arizone in Nevade, ki pa se prav tako nagibajo na Trumpovo stran. Kakšen bo torej končni rezultat volitev in kakšni so bili izidi preteklih tesnih bojev na volitvah čez lužo.
V kongresu tudi demokratka in republikanec slovenskega rodu
06. 11. 2024 05.17
Na kongresnih volitvah v ZDA so si republikanci zagotovili večino v zgornjem domu senatu, ki so ga doslej s tesno večino nadzorovali demokrati. Zasedli so 51 sedežev od skupno 100, dva so odvzeli demokratom. Na kongresnih volitvah v Minnesoti je demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar ohranila sedež v senatu. To bo njen četrti mandat v ameriškem senatu. Nov mandat v predstavniškem domu kongresa pa si je zagotovil tudi skrajno desni republikanec slovenskega rodu iz Arizone Paul Gosar.
Zanje je heroj, ki (spre)govori namesto njih
05. 11. 2024 08.53
Na eni strani osovražen, na drugi oboževan. Prepričan je bil, da je njegovo mesto v Beli hiši, enako mnenje je nazadnje delilo več kot 70 milijonov Američanov – toliko, da se vrača v Belo hišo. Okoli Donalda Trumpa se je ustvaril kult osebnosti, ki ga vneto skušajo razumeti in razložiti številni analitiki v ZDA in drugod.
Sedem zveznih držav, ki v rokah držijo ključ do Bele hiše
06. 11. 2024 05.23
Približno 240 milijonov Američanov ima volilno pravico, a lahko bi rekli, da bo o tem, kdo bo naslednji ameriški predsednik, odločala le peščica. Običajno se namreč že vnaprej ve, v kateri zvezni državi bo zmagal republikanski in v kateri demokratski kandidat. Ključno vlogo imajo torej zvezne države, kjer izida volitev vnaprej ni mogoče predvideti. Letos tako ključ do Bele hiše tako rekoč v rokah držijo Arizona, Georgia, Michigan, Nevada, Severna Karolina, Pensilvanija in Wisconsin.
Najdražja politična funkcija na svetu: kdo so megadonatorji rekordno drage kampanje?
24. 10. 2024 10.20
Volilna kampanja za novega ameriškega predsednika je v polnem razmahu in najverjetneje ni druge politične funkcije na svetu, ki bi za zmago zahtevala tako globok žep. Zadnje ocene že kažejo, da bo tokratni volilni cikel stal vsaj 15,9 milijarde dolarjev (14.73 milijarde evrov) in s tem presegel prejšnji rekord iz leta 2020. Pomemben vir denarja in s tem tudi vpliva so individualni donatorji. Gre za najbogatejše Američane, ki strankam in kandidatom namenijo milijone. Na prvem mestu najradodarnejših je v javnosti redko viden poslovnež, ki je doniral več kot 100 milijonov, na drugem pa Miriam Adelson, nova večinska lastnica franšize Dallas Mavericks.
Ameriški volilni sistem: daleč od vizije ustanovnih očetov
22. 10. 2024 07.11
Ameriški volilni sistem je bizarno unikaten. Zasnovan z namenom, da bi preprečil krivice pri koncentraciji politične moči, v resnici prav to omogoča in je pravzaprav daleč od neposredne demokracije. Tako je možno, da kandidat, ki na volitvah zbere največ glasov, na koncu ni zmagovalec. Ameriškega predsednika namreč ne izberejo neposredno volivci, pač pa ima škarje in platno v rokah t. i. elektorski kolegij. Tako je v najmočnejši demokraciji na svetu dva od zadnjih štirih predsednikov izbrala manjšina volivcev. Za spremembe, ki jih sicer podpira 58 odstotkov Američanov, bi bilo treba poseči v ustavo.
'Kitajska me ne bo upala provocirati, saj Ši ve, da sem nor'
20. 10. 2024 10.17
Donald Trump je prepričan, da si ga Kitajska ne bo upala provocirati, če se vrne v Belo hišo, ker predsednik Ši Džinping ve, da je nor. Prav tako trdi, da je Putinu zagrozil, naj ne začne vojne z Ukrajino.
Za predsedniški stolček se poteguje šest kandidatov, v ospredju le dva
19. 10. 2024 06.58
Lahko Američani izbirajo res le med Trumpom in Harrisovo? Ameriški volilni sistem je le na videz demokratičen, v resnici pa je močno polariziran. Niti mnogi Američani ne vedo, da se za predsedniški stolček poteguje kar šest kandidatov, saj mediji izpostavljajo le bitko med vodilnima strankama republikancev in demokratov. Kakšne možnosti, če sploh, pa imajo drugi kandidati? In kdo vse se podaja v bitko za glasove volivcev?
Logar o koaliciji z Janšo: Le, če bo zagotovljena politična širina
11. 10. 2024 05.58
"Ne bom odstopil s funkcije poslanca kljub pozivom Janeza Janše, nastajali bomo postopoma od spodaj navzgor, vsem na očeh, vse vabim k sodelovanju," takšen je bil prvi odziv Anžeta Logarja po izstopu iz vrst SDS-a. V četrtek je postalo tudi jasno, da bo do konca leta ustanovil svojo stranko. V primeru zmage na naslednjih volitvah bi se pri oblikovanju koalicije najprej obrnili na tisto stranko, ki bi na levi dobila največ glasov. Ob zagotovljeni "politični širini" pa bi vstopil tudi v koalicijo z SDS.
Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'
09. 10. 2024 12.40
V največji opozicijski stranki so prejeli izstopno izjavo dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja. Predsednik SDS Janez Janša pričakuje, da bo Logar vrnil svoj poslanski mandat.
Bo Logar vendarle ustanovil svojo stranko?
04. 10. 2024 18.56
Manevrski prostor Anžeta Logarja se vztrajno krči. SDS je namreč tik pred koncem prve faze evidentiranja kandidatov za prihodnje parlamentarne volitve in po naših informacijah med kandidati ni ne Anžeta Logarja, ne Eve Irgl, ne Dejana Kaloha, ki zaradi tega razmišlja celo o izstopu iz stranke. Prav ti trije poslanci letos niso podpisali zvestobe stranki, da bodo do konca mandata delovali kot člani in poslanci SDS. Bo to spodbudilo Logarja, da vendarle ustanovi svojo stranko?