karadžić

Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.

Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.

Karadžić kmalu aretiran?
21. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na vire pri tožilstvu Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je danes poročala, da naj bi mednarodne sile "zelo kmalu" izvedle akcijo za aretacijo Radovana Karadžića.

Karadžić pričakuje Nobelovo nagrado
10. 04. 2001 00.00
Po lastnih besedah Radovan Karađić, nekdanji predsednik Republike Srpske in eden najbolj iskanih obtožencev mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu, ne bo nikoli pristal, da ga vtaknejo v zapor. V intervjuju za mostarski časopis Juče, ki so ga posneli v neki južnohercegovski vasici, je Karađić izjavil, da se ne skriva ampak ga brani njegovo ljudstvo. Po njegovih besedah na svetu ni Srba, ki bi izdal Radovana Karađića. Živi 

Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.

Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.

Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.

195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.

Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.

Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.

Zmaga Šarovića na volitvah
23. 11. 2000 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je sporočila, da je na volitvah za predsednika Republike srbske s 50,1 odstotka glasov zmagal kandidat skrajne Srbske demokratske stranke (SDS) Mirko Šarović. Šarović, ki z 49,8 odstotka glasov v prvem krogu ni dobil dovolj glasov za zmago, je po vnovičnem štetju glasov v skladu s preferenčnim sistemom prejel več kot 50-odstotno podporo in zmagal. Dragan Čavić, kandidat SDS za podpredsednika Republike srbske, je prav tako zmagal, Šarovićev tekmec, zmerni premier Republike srbske Milorad Dodik pa je po novem štetju prejel 25,9 odstotka glasov.

Karadžić ponovno obsojen
26. 09. 2000 00.00
Nekdanjega političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića je včeraj sodišče v New Yorku na civilnem procesu zaradi srbskega nasilja obsodilo na plačilo 4,7 milijarde dolarjev skupini 22 tožnikov, državljanov BiH. Tožbo je vložil Center za človekove pravice že leta 1993, samo sojenje pa je trajalo dva tedna.

ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.

Karadžić odgovoren za posilstva
13. 08. 2000 00.00
Ameriško sodišče v New Yorku je razrešilo tožbo petnajstih posiljenih žensk iz Bosne in Hercegovine. Te

Karadžić išče zatočišče v Srbiji
08. 08. 2000 00.00
Nekdanji vodja bosanskih Srbov in obtoženi vojni zločinec Radovan Karadžić namerava zatočišče poiskati v Srbiji, je poročal v današnji izdaji New York Times. Po navedbah časnika se je Karadžić nazadnje skrival v vasi Želebiči, v bližini meje s Črno goro, od koder naj bi morda že skrivoma odšel v Srbijo.

Karadžić aretiran še pred volitvami?
13. 07. 2000 17.35
Posebni predstavnik Združenih narodov v BiH Jacques Klein je v današnjem pogovoru za bosansko-hercegovski Dnevni Avaz ocenil, da bi morali domnevnega vojnega zločinca Radovana Karadžića aretirati pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami v BiH, da bi tako omogočili pozitivne spremembe v tej državi.

ZDA pozdravile aretacijo Krajišnika
04. 04. 2000 08.58
ZDA so sinoči pozdravile aretacijo enega nekdanjih vodilnih predstavnikov bosanskih Srbov Momčila Krajišnika in menile, da bodo kmalu prijeli tudi druge osumljence vojnih zločinov, kot je Radovan Karadžić. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright naj bi telefonirala francoskemu zunanjemu ministru Hubertu Vedrinu in mu čestitala, saj so prav francoski vojaki v SFOR uspešno izvedli akcijo. Ameriški veleposlanik pri ZN in tvorec daytonskega mirovnega sporazuma Richard Holbrooke pa je aretacijo Krajišnika označil kot ključni dogodek zadnjih štirih let v BiH. Po njegovem mnenju je Krajišnik ''drugi najhujši vojni zločinec takoj za Karadžićem.

Madžarska bo iskala osumljene
09. 03. 2000 19.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine je danes pozvala Madžarsko k sodelovanju pri iskanju osumljenih vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije, je danes na novinarski konferenci v Budimpešti sporočila glavna tožilka Carla del Ponte.

Del Pontejeva za Karadžićevo aretacijo
19. 01. 2000 17.01
Mednarodna tožilka za vojne zločine Carla del Ponte je danes pozvala zvezo NATO k bolj agresivnim postopkov pri iskanju in aretaciji nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karađžića, ki je osumljen vojnih zločinov. Povedala je, da želi Karađića še letos zaslišati na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

McDonaldova o nesodelovanju s haaškim sodiščem
03. 11. 1999 15.20
Predsednica Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Gabrielle Kirk McDonald, ki odhaja s tega položaja, je v pismu Varnostnemu svetu ponovno opozorila na nezadostno sodelovanje držav nekdanje Jugoslavije s haaškim sodiščem.

Klein meni, da je pravi čas za aretacijo Karadžića
18. 07. 1999 12.49
Nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov je treba aretirati in sedaj je pravi trenutek za to, je ocenil ameriški posrednik za BiH Jacques Klein v pogovoru za današnjo številko hrvaškega časnika Jutarnji List.

Karadžić se skriva v vzhodni Bosni
29. 12. 1998 12.27
Nekdanji vodja bosanskih Srbov se po določenih virih skriva v bližini bosanskega mesta Foča. Združeni Narodi so ga obsodili vojnih zločinov in genocida in bi ga morali izročiti mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Karadžić in njegovi telesni stražarji naj bi mesec dni živeli v dveh hišah zunaj Foče, potem ko je odšel iz mesteca Višegrad v katerem naj bi se skrival pol leta. Obe mesti sta še vedno pod upravo srbskih nacionalistov.

Westendorp optimističen glede poteka volitev v BiH
12. 09. 1998 12.57
Visoki civilni predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Carlos Westendorp je danes po obisku dveh volišč v Mostarju izrazil optimizem glede poteka splošnih volitev v Bosni in Hercegovini, ki so se začele danes.

Kinklov nasvet Karadžiću: Raje prostovoljno v Haag
06. 07. 1998 14.41
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je danes ocenil, da se bo nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić dokaj hitro znašel v Haagu.

Dragan Kalinić nov predsednik Karadžićeve SDS
28. 06. 1998 12.07
Srbska demokratska stranka (SDS), ki jo je ustanovil domnevni vojni zločinec Radovan Karadžić, je za novega predsednika izvolila Dragana Kalinića, je danes sporočila tiskovna agencija bosanskih Srbov SRNA.

Sodišče v Haagu umaknilo obtožnice proti 14 bosanskim Srbom
09. 05. 1998 10.18
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo obtožnice proti štirinajstim bosanskim Srbom, osumljenim za vojne zločine, so nocoj sporočili s sodišča.

Francozi pomagali skrivati Radovana Karadžića
23. 04. 1998 08.59
Lov za osumljenim vojnim zločincem Radovanom Karadžićem naj bi bil neuspešen, kot piše New York Times, ker so mu pri skrivanju pomagali nekateri francoski vojaški častniki v Bosni in Hercegovini.

Karadžić se ne bo nikoli predal
11. 04. 1998 10.00
Radovan Karadžić, nekdanji voditelj bosanskih Srbov "se ne bo nikoli prostovoljno predal" Mednarodnemu soduišču za vojne zločine v Haagu, je v izjavi, ki jo je danes objavila tiskovna agencija bosanskih srbov SRNA, zatrdila njegova soproga Ljiljana Zelen-Karadžić. Kot je dodala Karadžićeva, naj bi bile govorice o predaji Karadžića haaškemu sodišču "neresnične".

Cook poziva Karadžića, naj se preda
04. 03. 1998 16.15
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes po pogovorih s srbskim članom bosanskega predsedstva Momčilom Krajišnikom nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića pozval, naj se sam preda Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.

Karadžić potuje s ponarejenim slovaškim potnim listom
14. 12. 1997 12.28
Bivši vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić po trditvah, objavljenih v časniku Večernji list - ta se sklicuje na anonimno pismo, poslano redakciji iz Avstrije, menda potuje po Evropi s ponarejenim slovaškim diplomatskim potnim listom. Na fotokopiji potnega lista so dobro vidni obrisi podobe najbolj iskanega moža na Balkanu, kot ime je navedeno >>Radomir Kadlec<<, kot poklic pa >>prvi sekretar<<.