koži
Nova žrtev meningokokne sepse
07. 12. 2001 00.00
Zjutraj je zaradi meningokokne sepse in meningitisa v ljubljanskem Kliničnem centru umrla pet let in pol stara deklica. To je že drugi smrtni primer zaradi okužbe z bakterijo meningokok v tem tednu pri nas.
S potenjem uničujemo mikrobe
21. 11. 2001 00.00
Nemški znanstveniki so odkrili, da pot, ki ga zahodnjaki preganjajo s pogostim umivanjem in uporabo higienskih in toaletnih sredstvev, vsebuje posebno snov za uničevanje klic.
Ložani še vedno brezdomci
16. 11. 2001 00.00
Leto dni po plazu v Logu pod Mangartom, so ljudje, ki so ostali brez strehe nad glavo, še vedno brezdomci. Razen tega, da so nekaterim med njimi zagotovili parcele za nadomestne gradnje in nekaj gradbenih dovoljenj, se še vedno ni nič premaknilo.
Alergije
03. 11. 2001 00.00
Veliko ljudi ima težave z alergijami, v zimskem času še posebej z alergijami na pršico. Zdravljenje alergij s pomočjo resonančne terapije, metode, ki je primerna predvsem za otroke, saj je neboleče in neškodljivo.
Smrt Abdula Haka
29. 10. 2001 00.00
Poskus enega najbolj znanih afganistanskih opozicijskih voditeljev Abdula Haka, da bi stare bojne tovariše spodbudil k uporu proti talibanskemu režimu, se je tragično ponesrečil.
Antraks ali vranični prisad
10. 10. 2001 00.00
Odgovori na nekaj pogostih vprašanj o bakteriji antraks in obolenju vranični prisad, ki so jih pripravili na Centru za nadzor širjenja bakterij in mikotičnih obolenj v ZDA.
Kaj bo prinesel letošnji Yom Kipur?
27. 09. 2001 00.00
Po dolgo pričakovanem srečanju med izraelskim zunanjim ministrom Perezom in palestinskim voditeljem Arafatom so se Izraelci umaknili v svoje domove, kjer se pripravljajo na praznovanje največjega judovskega praznika, imenovanega Yom Kipur.
Pigmentna znamenja
24. 08. 2001 00.00
Podobno kot drugod po svetu, je tudi v Sloveniji vedno več nevarnih pigmentnih obolenj, od katerih je eno izmed najhujših maligni melanom.
Prva britanska zmaga v kratkih hlačah?
04. 07. 2001 00.00
Noben športnik danes ne bi bil prav rad v koži britanskega igralca številka ena, Tima Henmana, pa še daleč ne samo zato, ker Martina Navratilova napoveduje, da se ne more okronati v Wimbledonu, ali zato, ker ga v četrtfinalnem dvoboju čaka devetnajetletni Švicar Roger Federer, ki je z zmago nad branilcem naslova Peteom Samprasom morda nepovedal začetek nove ere v moškem tenisu. Vrsta pred wimbledonskim teniškim kompleksom še nikoli ni bila tako dolga in začela se je delati že v torek pred osmo zvečer. Daleč največ je Britancev, ki na Timova ramena polagajo zelo veliko težo 66 let upanja, saj zahtevajo prvo domačo moško zmago v Wimbledonu v kratkih hlačah. Slišati je neverjetno, vendar je zadnji Britanec, ki je zmagal v Wimbledonu, zmagal še v dolgih hlačah. To je bil Fred Perry, ki je zadnjo od treh zmag dosegel daljnega leta 1936. Tim morda upa, da so bogovi končno na njegovi strani, saj je včeraj premagal ne samo Martina, ampak tudi preklestvo 3. julija, saj je bil minula tri leta v Wimbledonu vsakič poražen 3. julija.
Žogica ranila linijskega sodnika
28. 06. 2001 00.00
Kako močno servira Greg Rusedski je na svoji koži občutil linijski sodnik sikh Bir Mahajam. Bomba s hitrostjo 132 milj na uro mu je priletela naravnost v glavo in skoraj nokavtirala njegov turban. Za nekaj trenutkov so morali Indijca odpeljati z igrišča, na levem očesu pa ima črno podpludbo. Britanec se mu je takoj opravičil: "Videl sem ga, kako prestrašeno je stekel. Nisem ga nameraval zadeti, prepričan sem, da bo z njim vse v redu. Saj je bila samo teniška žogica in ne tista za kriket."
Clinton opravil zadnji pregled
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mornariški bolnišnici v Bethesdi opravil svoj zadnji uradni zdravniški pregled, pri čemer so zdravniki vnovič ugotovili, da je dobrega zdravja, razen nekoliko večje stopnje holesterola v krvi in sumljivega madeža na koži, ki bi lahko bil rakav. Dermatologi v omenjeni bolnišnici so sporočili, da se jim je kožni madež zazdel sumljiv, zato so izvršili biopsijo, katere rezultati naj bi bili znani že prihodnji teden. Dermatolog Richard Corbett je dejal, da gre v najhujšem primeru za nenevarno obliko kožnega raka, ki se ne širi in ne bo predstavljal težav za Clintonovo zdravje.
Muzej leta 2001
13. 12. 2000 00.00
Nagrado Sveta Evrope za muzej leta 2001 je dobil Gledališki muzej iz Helsinkov, s posebno pohvalo za njihov poudarek na povezavah med različnimi tradicijami evropskih gledališč. Odbor parlamentarne skupščine za kulturo in izobraževanje se je navdušil predvsem nad programsko inovativnostjo in kvaliteto finskega muzeja. Obiskovalci se lahko na primer na lastni koži prepričajo, kako je igrati na odru, kako se režira gledališko igro, kako se kreira scene in kostume, obiskovalci pa se lahko poigrajo tudi z ustvarjanjem zvočnih in svetlobnih efektov. Svet Evrope nagrado za muzej leta podeljuje že vse od leta 1977, nagradijo pa muzej, ki je po njihovi presoji veliko prispeval k razumevanju skupne evropske kulturne dediščine. Leta 1993 je to nagrado prejel Muzej soške fronte v Kobaridu.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Izidi in lestvice lige NHL
27. 11. 2000 00.00
Finski hokejist Antti Laaksonen se je za vedno vpisal v zgodovino najmlajšega kluba ameriške profesionalne hokejske lige, Minnesote Wild. V tekmi proti Vancouvru je namreč dosegel tri zadetke, kar je prvi "hat trick" enega izmed Minnesotinih igralcev nasploh. Finec pa ni bil zadovoljen le s svojim strelskim dosežkom, ampak se je veselil tudi zmage svojega moštva, ki je Vancouver premagalo s 4:2. Poleg Laaksonena se je pri gostiteljih med strelce vpisal še Wes Walz, medtem ko sta za goste v polno zadela Daniel Sedin in Trent Klatt.
Ameriški proračunski presežek
28. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.
V krvi šimpanzov in goril odkrili povzročitelje bolezni, nevarne za človeka
14. 09. 2000 00.00
Poleg aidsa in drugih virusnih okužb ima mati narava na zalogi še nekaj povzročiteljev bolezni, ki bi lahko bili nevarni za človeka. Znanstveniki pariškega inštituta Pasteur so v krvi šimpanzov in goril odkrili viruse herpesa, ki lahko okužijo človeka, v zadnji izdaji znanstvene revije Nature piše Antoine Gessain s francoskega inštituta. Doslej so bile znane tri podvrste virusov herpesa: alfa, beta in gama. K zadnji sodi tudi KSHV, virus z oznako gama 2, ki je povezan s Kaposijevim sarkomom oz. spremembami na koži. Kaposijev sarkom je v Afriki pogost, tudi pri obolelih za aidsom. Gessain in njegovi sodelavci so pri šimpanzih in gorilah iskali in tudi našli virus gama 2. Znanstveniki so jih namreč pred tem odkrili pri različnih vrstah opic, ne pa tudi pri teh, človeku podobnih, opicah. Po besedah znanstvenikov so "velike opice v osrednji Afriki zbirališče za nove viruse gama 2, ki se lahko prenašajo na človeka".
Zanimanje za Hišo eksperimentov
12. 08. 2000 00.00
V Ljubljani so v začetku letošnjega maja odprli Hišo eksperimentov (HE), katere glavni namen je pridobivanje znanja prek lastnih izkušenj. Gre za množico razstavljenih eksperimentov s področja znanosti, tehnike in okolja, ki so narejeni tako, da jih obiskovalci izvajajo sami. Namen takšnih hiš je popularizirati znanost in učiti ljudi tehnike, znanosti in naravnih pojavov preko lastnih izkušenj ter skozi igro, saj pravijo, da je učenje na lastni koži najboljše. Ljubljanska HE, ki stoji na Trubarjevi ulici 39, ima trenutno 33 eksperimentov, ki jih je od odprtja dalje preizkusilo že več kot 5000 obiskovalcev.
Tele plačalo za uporabo pašnikov
18. 07. 2000 07.56
Neki Musliman iz BiH je ubil tele, ki je bilo last nekega Srba, ker naj bi se to paslo na njegovih pašnikih, medtem ko je bil sam v izgnanstvu, poroča lokalni časnik bosanskih Srbov. ''To je povračilo za tri leta uporabe mojih pašnikov'', je bilo zapisano na koži, ki je bila sicer vse, kar je od živali še ostalo. Lastnik pašnikov iz Milicev na vzhodu BiH je moral nato lastniku govedi povrniti 600 mark.
Trije porazi slovenskih vaterpolistov
10. 05. 2000 15.05
Slovenskim vaterpolistom na olimpijskih kvalifikacijah v Hannovru ni uspelo priti med ekipe, ki se potegujejo za olimpijske vozovnice. Trije porazi v predtekmovalni skupini so razblinili njihove upe. Najbolj boleč je bil tisti na tekmi proti Braziliji, v kateri so naši pričakovali zmago, ki bi jih popeljala v drugi krog.
Šešljeve grožnje zasebnim medijem
11. 02. 2000 11.23
Vodja radikalcev in podpredsednik srbske vlade Vojislav Šešelj je na včerajšnji novinarski konferenci obdolžil beograjske zasebne medije, da delujejo proti lastni državi, da so izdajalci in da so hujši od katerihkoli kriminalcev.
Hišo eksperimentov bodo odprli spomladi
28. 12. 1999 16.24
V Ljubljani bodo spomladi odprli spomladi Hišo eksperimentov (HE), katere glavni namen je pridobivanje znanja prek lastnih izkušenj. Gre za množico razstavljenih eksperimentov s področja znanosti, tehnike in okolja, ki so narejeni tako, da jih obiskovalci izvajajo sami. Namen takšnih hiš je popularizirati znanost in učiti ljudi tehnike, znanosti in naravnih pojavov preko lastnih izkušenj ter skozi igro, saj pravijo, da je učenje na lastni koži najboljše. Ljubljanska Hiša, ki stoji na Trubarjevi ulici 39, ima trenutno 26 eksperimentov, ki so jih lahko obiskovalci preizkušali na zelo dobro obiskani štirinajstdnevni predbožični razstavi, stalno razstavo pa bodo odprli spomladi.
Javna izjava ob dogajanju na Kavkazu
30. 11. 1999 18.35
Rudi Rizman in še 49 Slovencev, večinoma intelektualcev, je podpisalo javno izjavo, v kateri obsojajo dogajanje na Kavkazu.
Stekel festival gejevskega in lezbičnega filma
28. 11. 1999 20.43
S projekcijo švedsko-danske filmske komedije Pokaži mi ljubezen režiserja in scenarista Lukasa Moodyssona je nocoj v Slovenski kinoteki stekel 15. festival gejevskega in lezbičnega filma. Čeprav se vsako leto znova otepa s težavami in bori za obstoj, pa ima prireditev že dovolj dolgo tradicijo, da si odslej zasluži naziv festival, menijo prireditelji, predstavniki civilnodružbenih gibanj v okviru Študentske organizacije in Škuca. V prihodnjih sedmih večerih bodo prikazali osem filmov iz skoraj prav toliko držav, vsi so novejšega ali najnovejšega datuma (trije najstarejši so bili posneti leta 1996); to bodo predvsem zgodbe o odraščanju, zadregah najstnikov in najstnic ter slike iz povsem nezahodnih kultur.
Vesoljski safari za turiste
29. 09. 1999 10.45
Oktobra se bo iz ZDA na enotedensko ekskurzijo v Zvezdno mestece v Rusiji odpravila prva skupina desetih turistov, ki bodo lahko na lastni koži preizkusili vse stopnje priprav kozmonavtov na polet v vesolje, vključno z breztežnostjo v posebnem letalu, preobremenitvami na centrifugi in spuščanjem na dno bazena z maketo vesoljske ladje. Organizator vesoljskega safarija, družba Zegrahm Space Voyages iz Seattla, je za oktobrsko ekskurzijo že sprejela najmanjše možno število vplačil, ki zagotavljajo, da načrt ne bo odpovedan. Pet udeležencev vesoljskega safarija je vplačalo po 14.950 dolarjev, agencija pa že ima tudi 20 rezervacij za prihodnje leto.
Množica meduz odganja turiste toskanske obale
06. 08. 1998 14.00
Nenavadno veliko meduz je nedavno prestrašilo kopalce v letoviščih ob obali Toskane. Kot je poročal italijanski časnik Corriere della Sera, so meduze najprej ''napadle'' območje 15 kilometrov južno od mesta Livorno, nato pa so na poti proti Elbi ogrozile še obalo ob otočku Capri. Več sto kopalcev je ob srečanju z meduzami utrpelo boleče in srbeče reakcije na koži, ki v skrajnih primerih lahko povzročijo šok. Strokovnjaki so izjavili, da oblaki meduz v avgustu niso pogosti, saj se klobučnjaki ponavadi pokažejo šele pozno septembra in to v manjšem številu. Po strokovnih ocenah tudi ni razloga za preplah, saj naj bi po mnenju oceanologov meduze že kmalu izginile.
Skoraj vsi avstrijski starši so zagovorniki klofut
02. 05. 1998 10.20
Približno 90 odstotkov avstrijskih staršev meni, da je zaušnica ali rahel tlesk pri otrocih "običajen pedagoški ukrep", je poročal avstrijski radio (ORF) na Dunaju, sklicujoč se na najnovejše izide javnomnenjskih raziskav. Skoraj tretjina starševa je celo prepričanih, da "od časa do časa" otrokom dobro dene "poštena porcija batin", deloma celo s predmeti. Glede na te podatke je moč sklepati, da 80 odstotkov otrok v Avstriji vzgajajo z nasiljem. Kot razlog za takšne metode vzgajanja navajajo psihično izčrpanost staršev, ob tem pa pritisk, ki sta mu oče in mati izpostavljena na delovnem mestu oziroma v premajhnem in utesnjenem stanovanju. Pogosto je nasilje mogoče pripisati tudi "naučenemu obnašanju" staršev, ki so morali fizično kazen kot običajno rešitev sporov občutiti na lastni koži.
Povabilo na kozarček - kisika
22. 04. 1998 16.42
Tisti, ki jim razpoložljivi zrak ne ugaja, si bodo lahko kisik v prihodnje priskrbeli v novem koelnskem baru. Bar s kisikom, ki je po podatkih lastnika prvi takšne vrste v Nemčiji, naj bi odprli čez tri tedne. Ne le, da koncentrirano vdihavanje kisika koristi koži in krepi spolno vzdržljivost, temveč tudi upočasnjuje proces staranja.
Župan Bangkoka na lastni koži občutil pomanjkljivosti mesta
10. 04. 1998 09.22
Župan Bangkoka Bichit Rattakul se je sam prepričal, kako je hoditi po ulicah mesta, ki ga upravlja. Prvi mož tajske prestolnice je namreč padel v odprt kanalizacijski jašek. Župan se je napotil proti kraju, kjer naj bi položil temeljni kamen za spomenik, ko je nenadoma izginil z vidika zbrane množice. "Leva noga mi je ušla v luknjo in malo sem se potolkel... Če bi bil bolj mršav, bi se okopal v kanalizaciji," je svojo nezgodo s kislim nasmehom pokomentiral Rattakul.
Zdravljenje bioenergetikov sporno?
07. 04. 1998 07.48
Raziskava, ki jo je izvedla Emily Rosa v okviru znanstvenega projekta, rezultate pa je objavila priznana medicinska revija Journal of the American Medical Association, je pokazala, da je t.i. terapevtski dotik, s katerim naj bi bioenergetik manipuliral z energetskim poljem bolnika, izmišljotina. Emily je ugotovila, da 21 izkušenih bioenergetikov ni moglo odkriti polja, ki naj bi ga pozdravili pri bolniku. Rezultati Emilyine raziskave so izzvali burne reakcije pri zagovornikih te metode zdravljenja, ki je po njihovih trditvah cenjena širom po svetu. S terapevtskim dotikom naj bi bilo moč pozdraviti razne težave, od opeklin do raka. Tisti, ki uporabljajo to metodo zdravljenja, trdijo, da energetska polja sevajo iz vsakega od nas, zaznati pa jih je mogoče na koži kot toploto ali mraz. Bioenergetik zdravi tako, da pomika roko nad bolnikovim telesom, ne da bi se ga pri tem dotaknil.
Odslej tudi toaletni papir z literarnimi teksti
16. 02. 1998 08.13
Francoskim bralcem, ki jim je nerodno s seboj na WC nositi debele Flaubertove romane, je direktor neke radijske postaje v Normandiji ponudil rešitev: toaletni papir, z natisnjenimi literarnimi teksti. Toaletni papir, imenovan Mali porednež, s članki o francoski kulturi, zemljepisu in najnovejših vesteh, so minuli teden med poskusno prodajo prodali v rekordnem času. "Prodaja se trikrat hitreje kot navadni, enako kakovosten toaletni papir", je dejal poslovodja blagovnice Leclerc v Arconnayju. Vsak mesec bodo natisnili novo izdajo Malega poredneža, pokrival pa bo različne teme. Ta mesec bo na toaletnem papirju mogoče prebirati o zahodni Franciji, prihodnja izdaja pa bo namenjena nogometu, Evropski uniji in skupni evropski valuti. Sicer pa je bil za avtorja poseben izziv izum barve, ki ne draži in ne ostane na koži.