kralj

V eksploziji umrl član gibanja Fatah

17. 12. 2000 00.00

Ponoči je bil v kraju Kalandia, severno od izraelske prestolnice Jeruzalem, ubit Samih Marabi, član gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Okoliščine eksplozije še niso znane. Palestinske varnostne sile že preiskujejo incident, v katerega je domnevno vpletena izraelska obveščevalna služba, ne izključujejo pa možnosti, da je Marabi izdeloval bombo, ki je predčasno eksplodirala.

Cervantesova nagrada Franciscu Umbralu

12. 12. 2000 00.00

Letošnjo Cervantesovo nagrado, najvišjo literarno nagrado v španskogovorečem svetu, bo letos prejel španski pisatelj in novinar Francisco Umbral. Kot je v Madridu sporočila žirija, mu bodo nagrado podelili za njegov prispevek k španski literaturi.

Arafat odpotoval v Maroko

12. 12. 2000 00.00

Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo s kraljem Mohamedom VI. in ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom pogovarjal o položaju na palestinskih ozemljih, seznanil pa naj bi ju tudi z "nadaljevanjem izraelskega nasilja" nad Palestinci, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudeina.

Podelili Nobelove nagrade

10. 12. 2000 00.00

V Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir, ki jo je prejel južnokorejski predsednik Kim Dae-Jung. Ob prejemu nagrade je poudaril pomembno vlogo Severne Koreje pri zmanjšanju napetosti, ki jih je povzročila hladna vojna, in napovedal, da se bo vselej zavzemal za mir v državi, spravo med državljani in za človekove pravice. Povedal je tudi, da bi nagrado moralo prejeti korejsko ljudstvo, ki se je odločilo za demokracijo in sanje o združitvi Korej.

Kim Dae Jung za združitev Korej

09. 12. 2000 00.00

Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je dan pred svečano podelitvijo Nobelove nagrade za mir v Oslu združitev razdeljene Koreje označil kot največji sen. Petinsedemdesetletnik, letošnji dobitnik najpomembnejše med Nobelovimi nagradami, je še menil, da korejski polotok trenutno "preveva obdobje miru", vendar pa bo trajalo še 20 do 30 let, da bo prišlo do združitve. Norveški odbor za Nobelove nagrade je oktobra pojasnil, da so južnokorejskemu voditelju nagrado podelili za "prizadevanja za demokracijo in človekove pravice v svoji državi, vzhodni Aziji ter po svetu nasploh, še posebej pa za prizadevanja za mir in spravo s sosednjo Severno Korejo. Kim se je junija letos v Pjongjangu udeležil zgodovinskega srečanja s severnokorejskim kolegom Kim Jong Ilom.

Rimski kolosej bo spet gledališka arena

08. 12. 2000 00.00

Rimski kolosej, ki je bil svoje dni prizorišče krvavih gladiatorskih bojev, naj bi preuredili v ogromno gledališko areno. Do leta 2003 naj bi namreč kolosej temeljito restavrirali, tako da bo lahko sprejel okoli 45.000 obiskovalcev.

Malone pred Chamberlainom

06. 12. 2000 00.00

V deželi mormonov se je danes pisala zgodovina: Karl Malone, v zadnjih petnajstih letih zaščitni znak Utah Jazza in eden največjih košarkarskih ambasadorjev ameriške poklicne košarkarske lige, se je v drugi četrtini srečanja med Utahom in Torontom prebil na drugo mesto lestvice strelcev vseh časov NBA. Priljubljeni Poštar, kot Američani imenujejo mišičnjaka Malona, je na večni lestvici strelcev prehitel legendarnega Wilta Chamberlaina, na prvem mestu pa še vedno ostaja eden najboljših centrov vseh časov in v sedmdesetih in osemdesetih letih absolutni "kralj" ameriških košarkarskih dvoran - Kareem Abdul Jabbar. Minnesota, moštvo slovenskega reprezentanta Radoslava Nesteroviča, je na domačem igrišču brez težav premagala Chicago s 100:90, naš center pa je v 31 minutah dosegel 9 točk (met za 2 točki 4:6) in pobral tri žoge pod pobema obročema. Jabbar 38.387, Malone 31.343 in Chamberlain 31.419 točk - to je trenutni vrstni red najboljših strelcev v NBA, do konca letošnje sezone pa bo Poštar, če ne pride do nenadejanih poškodb, svoj izkupiček zagotovo še izboljšal.

Zaroka norveškega prestolonaslednika

02. 12. 2000 00.00

Norveški prestolonaslednik princ Haakon (27) se je pred dnevi zaročil s svojo prijateljico Mette-Marit Tjessem Hoelby. Novico o zaroki je norveški vladi posredoval kralj Harald.

Odprli najdaljši cestni predor na svetu

27. 11. 2000 00.00

Norveški kralj Harald V. je danes slovesno odprl najdaljši cestni predor na svetu Laerdal na zahodu države. Toda za 50 potnikov avtobusa dan ni bil slovesen, saj so na poti skozi 24,5 kilometra dolg predor doživeli manjšo nezgodo. Avtobus je namreč zaradi napake na prezračevalnem sistemu zajel požar. V nesreči ni bil nihče ranjen in potniki so po ponovnem pregledu avtobusa pot nadaljevali.

Vrtoglave avkcijske prodaje predmetov slavnih

27. 11. 2000 00.00

V soboto, 2. decembra, se bo v Parizu začela dvodnevna dražba osebnih predmetov Marie Callas, ki bo potekala tudi na internetu.

Izrael vložil protest proti Libanonu

27. 11. 2000 00.00

Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.

Mubarak sprejel svetovalca Ehuda Baraka

26. 11. 2000 00.00

V okviru krizne diplomacije je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v Kairu sprejel svetovalca izraelskega premiera Ehuda Baraka. Barakov svetovalec za politična in varnostna vprašanja Danny Jatom je Mubaraku prenesel osebno sporočilo, so danes v Kairu sporočili iz vladne pisarne. Podrobnosti pogovorov niso znane.

Ubit nekdanji španski minister za zdravstvo

22. 11. 2000 00.00

V Barceloni so pozno sinoči ubili nekdanjega španskega ministra za zdravstvo Ernesta Llucha. Policija Domneva, da so 63-letnega nekdanjega socialističnega politika ustrelili v glavo člani baskovske teroristične organizacije ETA.

Kongres ginekologov in porodničarjev

19. 11. 2000 00.00

V Portorožu se bo pozno popoldne začel drugi kongres ginekologov in porodničarjev Slovenije z mednarodno udeležbo. Štiridnevno strokovno srečanje bo s predavanjem Slovenska ginekologija na poti v novo tisočletje začel predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije Božo Kralj.

OIK "vabi" k bojkotu Izraela

13. 11. 2000 00.00

Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.

Umrla danska kraljica mati

07. 11. 2000 00.00

V 90. letu starosti je na svojem domu v gradu Fredensborg na Danskem popoldne umrla danska kraljica mati Ingrid, so sporočili iz danske kraljeve palače. Povedali so tudi, da je bila mati danske kraljice Margrethe II. zadnji teden hudo bolna in da so se ob njeni smrtni postelji zbrale vse tri hčerke in vseh deset vnukov.

Pokopali zadnjega etiopskega cesarja

05. 11. 2000 00.00

V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.

Končarjevi generatorji za Dravske elektrarne

02. 11. 2000 00.00

Dravske elektrarne iz Maribora so danes z zagrebškim podjetjem Končar - Inženiring za energetiko in transport sklenile pogodbo, na osnovi katere bo zagrebško podjetje za drugo fazo prenove elektrarn na Dravi izdelalo, dobavilo in montiralo šest generatorjev z vzpodbujevalno opremo. Vrednost generatorske opreme, s katero bodo prenovili hidroelektrarni v Vuhredu in Ožbaltu, znaša več kot 1,9 milijarde tolarjev, Končar pa bo dva generatorja dobavil do januarja 2002, tri generatorje novembra 2003 in zadnji generator januarja 2004.

Pele praznuje 60. rojstni dan

29. 10. 2000 00.00

Brazilski kralj nogometa Pele s pravim imenom Edson Arantes do Nascimento bo v ponedeljek praznoval 60 rojstni dan. Nogometaš, ki je brazilskemu moštvu pomagal osvojiti tri naslove svetovnih prvakov in dal v svoji karieri več kot 1000 golov, pravi, da bi še vedno lahko igral v državni reprezentanci, čeprav morda ne celih 45 minut, kolikor znaša en polčas.

Hrestač in mišji kralj v Nemčiji

27. 10. 2000 00.00

V Nemčiji je izšla pravljica Hrestač in mišji kralj (E. T. A. Hoffmann, Nussknacker und Mausekönig) z ilustracijami Marije Lucije Stupice.

Clinton vabi Arafata v Belo hišo

25. 10. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.

Podpisali skrivni varnostni sporazum

18. 10. 2000 00.00

Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.

Atelje 212 s predstavo Na čigavi strani

18. 10. 2000 00.00

Dramsko gledališče Atelje 212 iz Beograda bo drevi ob 20. uri v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici uprizorilo predstavo Na čigavi strani (Na čijoj strani) avtorja Ronalda Harwooda. Predstavo odlikujeta izvrstna režija Lenke Udovički in številni znani igralci, med drugim tudi Petar Božović, Ljubo Tadić in Petar Kralj.

Clinton pripotoval v Egipt

16. 10. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že

Leonardo DiCaprio se je zaročil

14. 10. 2000 00.00

Ameriški filmski zvezdnik Leonardo DiCaprio je po pisanju britanskega časnika Daily Star svojo prijateljico Gisele Buendchen na kolenih zaprosil za roko. Leo, ki je zaslovel z glavno vlogo v

Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu

14. 10. 2000 00.00

Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.

Hamas obsodil pristanek Arafata

14. 10. 2000 00.00

Palestinsko gibanje Hamas je obsodilo pristanek palestinskega voditelja Jaserja Arafata na udeležbo na izraelsko-

Nobelovi nagrajenci za fiziko

10. 10. 2000 00.00

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo prejeli trije pionirji na področju novih informacijskih tehnologij: Belorus Zhores Alferov, Nemec Herbert Kroemer in Američan Jack Kilby. Razdelili si bodo nagrado v vrednosti devet milijonov švedskih kron (nekaj več kot milijon evrov), ki jo podeljuje švedski Nobelov sklad. Nagrajeni znanstveniki so bistveno prispevali k razvoju polprevodniških heterostruktur za hitro elektroniko in optoelektroniko, je zapisano v obrazložitvi švedske akademije znanosti. Nagrado jim bo 10. decembra v Stockholmu izročil švedski kralj Carl Gustaf XVI. Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Nizozemca Gerardus't Hooft in Martinus Veltman.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino Švedu in dvema Američanoma

09. 10. 2000 00.00

Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino bodo prejeli trije raziskovalci, Šved Arvid Carlsson ter Američana Eric Kandel in Paul Greengard, in sicer za njihova revolucionarna odkritja na področju prenosa signalov med živčnimi celicami. Njihovo delo je pomembno predvsem za razumevanje Parkinsonove bolezni in za odkritje terapije, ki učinkovito pomaga pri zdravljenju te bolezni, je sporočil švedski kraljevi institut v Stockholmu. Odkritja Carlssona, Greengarda in Kandela, ki si bodo razdelili devet milijonov kron vredno nagrado, so poleg tega pomagala tudi na področju zdravljenja depresij, in sicer predvsem pri razvoju vrste antidepresivnih sredstev. Arvid Carlsson (77) se je rodil v švedskem mestu Uppsala in vodi oddelek za farmakologijo na univerzi v Goeteborgu, Paul Greengard (74) se je rodil v New Yorku, kjer danes vodi molekularni in celularni laboratorij na univerzi Rockefeller, Eric Kandel (70) pa se je rodil na Dunaju, dela pa v nevrobiološkem centru univerze Columbia v New Yorku. Uradna podelitev nagrad bo kot vsako leto 10. decembra, na dan smrti Alfreda Nobela. Nagrade bo v Stockholmu podelil švedski kralj Carl XVI Gustav.

Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000

08. 10. 2000 00.00

V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.