kumperščak
Rešitve strank za področje mentalnega zdravja: več kliničnih psihologov, licence in pouk brez telefona
10. 04. 2022 14.49
Desetletja je bilo področje duševnega zdravja pri nas močno zanemarjeno. Težave so se kopičile, pandemija, ki je povečala stiske, pa je dokončno razgalila nedelujoč sistem. Pomanjkanje kadra in kapacitet na eni ter veliko povečanje potreb na drugi strani pa pomeni, da si pred nastalo situacijo niti politika ne more več zatiskati oči. Ukrepi, ki so že bili sprejeti, opozarjajo številni, še zdaleč niso dovolj.
'Za vse so krivi drugi, jaz s tem nimam nič'
23. 01. 2022 08.00
Velik porast osebnostnih motenj pri nas skrbi strokovnjake, moral bi skrbeti družbo. Prisotnost odrasle osebe z osebnostno motnjo v družini namreč vpliva na vso družino, partnerski odnosi so slabi, trpijo tudi otroci. A težava je, da so nekatere lastnosti določenih osebnostnih motenj na marsikaterem poklicnem področju celo zaželene, čeprav se nato za vrati doma skriva pekel. Poleg tega osebe redko poiščejo pomoč, za slabe odnose in težave namreč krivijo izključno druge. O razvoju osebnostnih motenj smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Hojko Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinjo in predstojnico Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor ter Tino Ferlinc, specialistko otroške in mladostniške psihiatrije.
Zmeda zaradi ukrepov, negotovost, strah: psihiatrični bolniki velika žrtev covida
17. 01. 2022 16.07
Konec preteklega tedna je med drugim zaznamovalo posredovanje pristojnih v ljubljanski Šiški, kjer naj bi oseba streljala s t. i. airsoftom, ogrožala naj bi tudi sebe. V ozadju naj bi bile dlje časa trajajoče psihične težave. Številne študije kažejo, da je v času od izbruha covida-19 prišlo do povečanja strahu, tesnobe in depresivnih simptomov. Študije, ki so se ukvarjale s poslabšanjem stanja pri pacientih, ki so imeli že pred tem težave z mentalnim zdravjem, pa kažejo, da so se v času pandemije simptomi poslabšali tudi pri tudi več kot polovici teh bolnikov. Dostop do pomoči pa je vse težji.
360 odstotkov več urgentnih napotitev, v bolnišnici pet namesto 22 dni. 'Stanje je kritično'
16. 01. 2022 07.47
Zakorakali smo v leto 2022. Še eno leto tako začenjamo v znamenju koronavirusa, ki ob zdravstvenih in gospodarskih za seboj pušča tudi družbene posledice, še posebej pa posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Številke so skrb vzbujajoče. "Imamo od dvesto pa do tristo šestdeset odstotkov več urgentnih napotitev, kot smo jih imeli pred epidemijo," pravi naša sogovornica, izred. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja in predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor.
Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi
01. 09. 2021 19.25
Šolarji se že tretje leto doslej v šolske klopi vračajo v senci novega koronavirusa. V minulih šolskih letih je epidemija otežila izvajanje pouka in pustila luknje v znanju. Na številne je prekinitev socialnih stikov vplivala slabo. Opozarjali so, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami, pristojni se zaradi negotovih razmer bojijo ponovnega porasta duševnih težav. Zato si je stroka enotna v prepričanju, da mora pouk letos potekati v učilnicah in da se morajo šole v primeru slabšanja epidemiološke slike šole zapirati zadnje. Mladi namreč potrebujejo socializacijo, morajo se igrati, družiti in komunicirati v živo.
Psihiatrinja: porast hospitaliziranih po poskusu samomora med srednješolci
12. 01. 2021 15.39
Tesnoba, depresija in celo poskusi samomora. To so posledice, ki jih na otrocih in mladostnikih pušča epidemija. Dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ob tem opozarja, da je bilo v času epidemije zaradi poskusa samomora hospitaliziranih 30 odstotkov več srednješolcev kot sicer v primerljivem obdobju.
Slovenci v finalu tekmovanja Seedcamp
16. 09. 2008 07.49
Mladi računalniški kreativci so žirijo prepričali z inteligentnimi interaktivnimi mediji, ki temeljijo na računalniškem vidu in novem vmesniku med računalnikom in človekom.
Zapravljanje Murinega denarja
28. 03. 2008 17.43
Predsednik uprave Mure naj bi najel zunanjega svetovalca za projekt reorganizacije in mu plačeval 4200 evrov na mesec.
Kumperščaku šteti dnevi?
24. 03. 2008 17.51
Nadzorni svet Mure bo po neuradnih informacijah odločal o razrešitvi predsednika uprave Aleša Kumperščaka.
Bodo rešili Muro?
13. 03. 2008 12.53
Predsednik uprave Mure Kumperščak meni, da bi lahko družba ob sanaciji leta 2011 poslovanje zaključila z dobičkom.
Tekstilci podpirajo stavko
15. 02. 2008 16.59
Sindikat pomurskih tekstilcev podpira stavkovne zahteve zveze svobodnih sindikatov in morebitno stavko.
Mura se ubada z izgubami
13. 02. 2008 16.03
Nadzorni svet Mure je obravnaval kadrovsko problematiko in imenoval komisijo za prenovitev uprave.
Delavci zamenjali direktorja
12. 02. 2008 17.38
Aleša Kumperščaka, direktorja Mure, naj bi zamenjali, ker so bili delavci nezadovoljni z njegovim vodenjem.
Sodobno suženjstvo
29. 01. 2008 18.24
Delavke iz Zasavja opisujejo svoje delo kot sodobno suženjstvo. Ne smejo na stranišče, poleg tega pa doživljajo tiranijo in agresijo.
Mura ostaja slovenska
14. 01. 2008 21.25
Predsednik Murine uprave Kumperščak je povedal, da prevzema družbe ne načrtuje nihče in ob tem poudaril, da je Mura stabilno podjetje.
Nova uprava na čelu Mure
14. 08. 2007 17.29
Uprava Mure pod vodstvom Boruta Meha končuje delo, prevzema pa ga nova uprava, ki ji predseduje Aleš Kumperščak.
V Beti Metlika rešujejo težave
08. 02. 2006 11.46
V tekstilni družbi Beti Metlika se tudi v tem letu ukvarjajo z racionalizacijo poslovanja ter notranjo reorganizacijo.