legitimnost
Severno zavezništvo napreduje
06. 10. 2001 00.00
Enote afganistanskega Severnega zavezništva oddaljene so le še 50 kilometrov od mesta Mazar-i-Šarif, najvažnejšega mesta na severu Afganistana. Zavzetje mesta napovedujejo že v naslednjih dneh, saj je med talibanskimi vojaki morala na nizki ravni.
Tudi Severno zavezništvo krši pravice
06. 10. 2001 00.00
Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da so nekateri poveljniki afganistanskega Severnega zavezništva, ki kot opozicija proti talibanskemu režimu vodi pogovore z ZDA, znani po ostrem kršenju človekovih pravic.
Združeni narodi o terorizmu
26. 09. 2001 00.00
Generalna skupščina ZN je nadaljevala z razpravo o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer pa so v govorih veleposlanikov prevladovala mnenja njihovih vlad glede terorizma.
Milošević drugič pred sodiščem
30. 08. 2001 00.00
Na haaškem sodišču se je končalo drugo zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića, ki še vedno zavrača odvetnika in haaškemu sodišču odreka legitimnost.
V Haagu opozorili Miloševića
24. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče je Slobodana Miloševića zaradi intervjuja, ki ga je iz zapora v Scheveningenu dal ameriški televiziji Fox news, opozorilo, da mu lahko omeji privilegije.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Zborovanje za umetno oploditev
18. 05. 2001 00.00
Odbor za svobodo odločanja je včeraj v ljubljanskih Križankah organiziral zborovanje na katerem so se zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Na zborovanju je bilo približno 300 ljudi, kar je več kot so organizatorji pričakovali. Pobudnikov zborovanja in hkrati ustanovitve odbora je 35, med njimi je tudi nekaj znanih Slovencev in Slovenk, estradnikov, športnikov in predstavnikov različnih strok. Zagovorniki sprejetega zakona so na zborovanju še enkrat pojasnili svoja stališča, zakaj naj bi zakon bil, tak kot je bil, sprejet. Vsi, ki so prišli pa so podpisali neke vrste pristopno izjavo k Odboru za svobodo odločanja.
Mirne volitve na Filipinih
14. 05. 2001 00.00
Po podatkih filipinskih nevladnih organizacij, ki so spremljale kongresne in lokalne volitve na Filipinih, med volitvami ni prišlo do hujših zapletov . Zabeležili so le manjše probleme zaradi pomanjkljivih volilnih seznamov, vendar so se kljub temu volišča zaprla pravočasno, ročno štetje glasov v posameznih volilnih okrajih pa je194160minilo brez zapletov. Pričakovati je tesen rezultat med predsednico Glorio Macapagal Arroyo in njenim predhodnikom Josephom Estrado, ki je bil zaradi velikih demonstracij 20. januarja prisiljen odstopiti. Okoli 36 milijonov volilnih upravičencev je izbralo predstavnike v filipinskem parlamentu, 13 senatorjev ter več kot 17.000 krajevnih zastopnikov - rezultati volitev pa naj bi bili znani čez teden dni.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Estrada pozval k miru
01. 05. 2001 00.00
Nekdanji filipinski predsednik Joseph Estrada je svoje privržence, ki so davi skušali vdreti v predsedniško palačo v Manili, opozoril, naj se vzdržijo nasilja, ker bo vsaka podobna situacija dala vladi opravičilo za uvedbo izrednega stanja v državi. Filipinska predsednica Gloria Arroyo je pred tem razglasila, da je v državi že izbruhnil upor, kar je prvi od treh ustavnih korakov za vzpostavitev reda in miru. Drugi korak je začasna odprava veljavnosti zakonov, zadnji korak pa je razglasitev izrednega stanja.
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Besedilo brez soglasja ZLSD
14. 04. 2001 00.00
V ZLSD poudarjajo, da besedilo izhodišč za pogajanja s Svetim sedežem, ki jih je vlada sprejela v četrtek, med koalicijskimi partnerji ni bilo usklajeno. Stranka, kot trdi vodja njene poslanske skupine Miran Potrč, ni dala nikakršnega soglasja za odločanje na odboru vlade ali na vladi. Nasprotno, zahtevala je nadaljnje koalicijsko usklajevanje. Odločitev vlade, ki je ob izrecnem nasprotovanju ministrov ZLSD sprejela neusklajeno besedilo, je po Potrčevih besedah slaba za Slovenijo, popravki, ki so bili doslej narejeni, pa so nezadostni. V ZLSD trdijo, da predlagana vsebina pogajalskih izhodišč za sporazum s Svetim sedežem kljub nekaterim popravkom omogoča katoliški cerkvi v Sloveniji delovanje neodvisno od slovenske zakonodaje. Miran Potrč je za 24 ur povedal, da "omogoča še vedno opredelitev posebnega položaja Rimskokatoliške cerkve nasproti drugim verskim skupnostim in jasno je, da na podlagi tega sporazuma katoliška cerkev pričakuje in lahko tudi zahteva posebne sporazume, ki bodo urejali vprašanje verouka v šolah, vprašanje položaja cerkve v nekaterih zavodih, vprašanja davkarije, vprašanja denacionalizacije in podobnega." Po njegovih besedah je to poseg v avtonomnost slovenske države in omogoča privilegiran položaj katoliške cerkve. Vatikanski sporazum tudi ni dogovorjena prioriteta zunanje politike, trdijo v ZLSD, sklenitvi sporazuma ne nasprotujejo, menijo pa, da se z njegovim sprejetjem ne mudi in da mora biti prvi interes vsakega sporazuma interes Slovenije in njena ustavna ureditev, ne pa interesi posameznih strank ali njihovih prvakov. Združena lista bo, je napovedal Potrč, nadaljevala z aktivnostmi, da se ne sprejme v tej obliki.
O prihodnosti Evrope
20. 03. 2001 00.00
Evropska unija bo demokratično legitimnost utrdila le, če bo prisluhnila željam in pričakovanjem svojih državljanom. Zato je treba v razpravo o prihodnosti Evrope vpeti vse segmente družbe. In ker jih kot prihodnje članice ustroj unije močno zadeva, je treba upoštevati tudi razmišljanja kandidatk za članstvo. Takšno mnenje je prevladovalo na današnji razpravi o prihodnosti Evrope, ki jo je v Evropskem parlamentu v Bruslju pripravil odbor za institucionalne zadeve, nanjo pa povabil predstavnike parlamentov kandidatk za članstvo. Iz Slovenije se je srečanja udeležil Slavko Gaber, vodja slovenskega dela skupnega parlamentarnega odbora z EU.
Minister Rupel v Bruslju
05. 02. 2001 00.00
Slovenija je odločena, da bo do konca leta 2002 polno pripravljena na članstvo v EU, pogajanja pa želi končati do konca tekočega leta, je v Bruslju pred člani odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve izjavil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in v tem kontekstu opozoril, da unijina širitvena strategija, ki sklep pristopnih pogajanj z najbolj pripravljenimi predvideva v 2002, ni popolnoma skladna s slovenskimi cilji. Strategija za Slovenijo ni dovolj ambiciozna, saj država napreduje hitreje, kot narekuje dokument, je povedal članom parlamentarnega odbora, ki so se z ministrom sestali na izmenjavi mnenj o slovenskem vključevanju v Unijo.
Slovenija zadovoljna z dogovori
11. 12. 2000 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je izrazil zadovoljstvo z dogovori o institucionalnih reformah, ki jih je za izvedbo širitve na vrhu v Nici sprejela Evropska unija. "Stališča, ki jih je pred vrhom zagovarjala Slovenija, so v teh dogovorih sprejeta. Bistveno pa je, da bo EU od konca leta 2002 sposobna sprejemati nove članice," je v prvem odzivu dejal minister Bavčar.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Vrhovno sodišče Floride še odloča
21. 11. 2000 00.00
Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.
Bajuk želel odpraviti dvom
18. 10. 2000 00.00
Premier Andrej Bajuk in vlada, ki jo vodi, sta z zaprosilom beneški komisiji "želela iskreno odpraviti sleherno senco dvoma z letošnjih volitev", so sporočili iz kabineta predsednika vlade. "Ne gre za to, kaj je beneška komisija ugotovila, temveč za to, da je bila odločitev, da se premier obrne s prošnjo tudi nanjo, pravilna in predvsem v skladu s pravno državo in demokratičnimi načeli," še piše v sporočilu. "Z odločitvijo Beneške komisije je bil namen, zaradi katerega sem to ugledno institucijo Sveta Evrope vprašal za nasvet, dosežen, saj je bil odstranjen dvom v legitimnost volitev," je v pisni izjavi 
Bajuk zavrača Kučanove navedbe
13. 10. 2000 00.00
Popoldne je premier Bajuk ostro zavrnil navedbe v včerajšnjem
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
Beloruska opozicija poziva k bojkotu volitev
16. 08. 2000 00.00
Voditelji štirih glavnih opozicijskih strank v Belorusiji so danes sporočili, da bodo sprožili kampanjo za bojkot parlamentarnih volitev 15. oktobra, ki po njihovem mnenju ne bodo svobodne in poštene. Po besedah predsednika stranke Civilna zveza Anatolija Lebedka so kampanjo sprožili za prevzem politične pobude in zato, da beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ne bi imel nobene možnosti za okrepitev svojega položaja pred predsedniškimi volitvami.
LDS o kadrovskih menjavah
04. 08. 2000 20.57
V LDS ocenjujejo, da se je vlada premiera Andreja Bajuka namenila zapisati v zgodovino slovenskih vlad kot vlada, ki je svoj mandat izčrpala praktično in prioritetno s kadrovskimi menjavami oz. nastavljanjem svojih ljudi na vse mogoče položaje, ne da bi mandat za to dobila na volitvah in v času, ko so volitve že razpisane. Zato je legitimnost takega ravnanja vprašljiva, je na današnji novinarski konferenci dejal generalni sekretar stranke Gregor Golobič, ki je za 9. september napovedal programsko konferenco stranke. Na njej bodo predstavili volilni program, s katerim bo LDS jeseni stopila pred volilce, pa tudi kandidatne liste za volitve.
Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.
SDS bo zbirala podpise za razpis referenduma
22. 07. 2000 10.00
Predsednik SDS Janez Janša je med včerajšnjo sejo sveta stranke, na kateri razpravljajo o aktualnih dogodkih, napovedal, da bo poslanska skupina SDS v primeru, da državni zbor sprejme Potrčev predlog ustavnih sprememb o volilnem sistemu, poskušala zbrati podpise 30 poslancev za razpis naknadnega potrditvenega referenduma, ki bi šele potencialno potrdil legitimnost takšne spremembe ustave. Vendar pa bi takšne spremembe ustave po Janševem mnenju zanikale nekaj, kar je bilo že sprejeto na referendumu, na katerem so se ljudje izrekli za dvokrožni večinski volilni sistem.
Drnovšek o morebitni kandidaturi
24. 06. 2000 13.23
Predsednik LDS Janez Drnovšek je v intervjuju za Zeleno piko spregovoril o morebitni kandidaturi za predsednika vlade, o volilnem sistemu in o kadrovskih spremembah. Kot pravi Drnovšek, obstaja možnost za njegovo kandidaturo na predsedniških volitvah, vendar sam na življenje ne gleda tako, da bi moral vse v njem natančno načrtovati in si neprestano postavljati kake cilje. Kot je povedal Drnovšek, za poslanca ne bi kandidiral. Res je, da utegne kandidirati na predsedniških volitvah leta 2002, čeprav se venomer sprašuje o smiselnosti tega dejanja. Kot predsednik LDS zatrjuje, da bo svojo stranko vsekakor peljal na volitve in skušal doseči čim boljši rezultat.
Pričakovani ukrepi vlade
16. 06. 2000 18.32
Gospodarska zbornica Slovenije ni presenečena nad kadrovskimi ukrepi nove slovenske vlade na področju gospodarstva, saj so bili po menjavi vlade pričakovani. Toda legitimnost in legalnost je eno, drugo pa je politična korektnost ter strokovnost, za katero se nova slovenska vlada po lastnih izjavah zelo zavzema, so sporočili iz GZS.
Negotove razmere v Peruju
26. 05. 2000 11.28
V Peruju se v dneh pred drugim krogom predsedniških volitev, ki bodo v nedeljo, nasilje vse bolj stopnjuje. Opozicija je že napovedala bojkot volitev, na katerih bo kandidiral le sedanji predsednik Alberto Fujimori. Za nepoštene so volitve označili tudi mednarodni opazovalci. Mednarodno legitimnost nedeljskih volitev pa je z včerajšnjo odločitvijo najbolj ogrozila opazovalna misija Organizacije ameriških držav (OAS), ki je že napovedala, da ne bo prisotna na volitvah.