mednarodna skupnost
Kosovski Albanci bojkotirali volitve
23. 12. 2000 00.00
Na Kosovu so Albanci volitve bojkotirali, večina kosovskih Srbov pa je svoje glasove oddala predvsem zato, da bi dokazali, da je pokrajina še vedno del Jugoslavije. Po zadnjih podatkih je bila udeležba dokaj visoka. Volitve so potekale brez incidentov, prišlo je le do manjših zapletov. Več volišč namreč niso pravočasno odprli.
Robertson o hitrih spremembah v BiH
21. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes na tiskovni konferenci v Sarajevu Bosno in Hercegovino ponovno opozoril, da mednarodna skupnost izgublja potrpljenje, pa tudi zainteresiranost za dogodke v BiH. "Skrajni čas je, da voditelji in državljani v BiH prevzamejo odgovornost za stanje v svoji državi," je dejal Robertson, ki je končal svoj dvodnevni obisk v BiH. Vodstvo BiH je še pozval, naj preoblikujejo svoje vojaške strukture.
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
Robertson o večji vlogi KFOR
30. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v Prištini napovedal večjo vlogo mirovnih sil na Kosovu (KFOR) pri preprečevanju spopadov v južni Srbiji. Mirovne sile bodo na administrativni meji Srbije s Kosovom izvajale okrepljen in učinkovitejši nadzor, je izjavil Robertson, predstavil pa je tudi akcijski načrt v šestih točkah.
Aristide zmagal na volitvah
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po pričakovanjih zmagal na spornih nedeljskih predsedniških volitvah. Začasni končni izidi kažejo, da je kandidat stranke Družina Lavalas prejel 91,9 odstotka glasov. Predsedniške dolžnosti naj bi prevzel 7. februarja. Haitska opozicija zaradi pomanjkanja zagotovil o demokratičnem poteku volitev ni sodelovala s svojimi kandidati in je pozvala prebivalstvo k bojkotu. Poleg Aristida je za predsednika države kandidiralo šest malo znanih kandidatov, od tega so trije tik pred volitvami umaknili svoje kandidature. Mednarodna skupnost na volitve ni poslala opazovalcev, navzoči so bili le štirje opazovalci iz združenja karibskih držav CARICOM. Podatkov o volilni udeležbi še ni.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Izrael vložil protest proti Libanonu
27. 11. 2000 00.00
Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.
Goati v Ljubljani
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je te dni na obisku Vlado Goati, znani beograjski politolog in član skupine G-17, ki je vseskozi podpirala demokratično opozicijo v Srbiji. Opozoril je, da bodo za popolno demokratizacijo Srbije pomembne decembrske republiške volitve. Goati je izjavil, da je nekdanji režim Slobodana Miloševića še vedno lahko nevaren, še posebej če izkoristi neenotnost opozicije in potrdil, da znotraj srbske opozicije obstajajo razlike tudi glede pomembnih političnih vprašanj.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Slovenija na zasedanju Sveta Evrope
09. 11. 2000 00.00
Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.
Slovenija pozdravlja sprejem ZRJ v ZN
02. 11. 2000 00.00
Pozno sinoči je Organizacija združenih narodov dobila novo članico: le nekaj tednov po menjavi človeka na čelu Zvezne republike Jugoslavije so to državo kot novo članico sprejeli v svetovno organizacijo.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Bosanski Hrvati sklicali referendum
29. 10. 2000 00.00
Hrvaške stranke v BiH so na zasedanju v Novem Travniku sprejele odločitev o razpisu referenduma, na katerim naj bi se bosanski Hrvati opredelili do danes sprejete deklaracije o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Referendum naj bi izvedli 11. novembra, ko bodo v BiH potekale tudi splošne volitve.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Somalija ima spet vlado
20. 10. 2000 00.00
Somalski premier Ali Kalif Galaydh je danes po skoraj desetih letih v Mogadišu oblikoval prvo vlado. V kabinetu bo 23 ministrov, ki zastopajo različne somalske klane, je sporočil premier. Pred somalskim predsednikom Abdulkasimom Salat Hasanom je poleg premiera že priseglo tudi 13 ministrov. Podpredsednik vlade je postal Osman Jama Ali, obrambno ministrstvo je prevzel Abdullahi Baqor Musa, znan po imenu King Kong, notranje pa Ali Mahdi Mohamed.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Začetek tedna otroka
02. 10. 2000 00.00
Začel se je teden otroka, ki ga Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v prvem tednu oktobra organizira že približno 40 let. Letošnji teden otroka sovpada tudi z mednarodnim dnevom otroka, za katerega je mednarodna skupnost razglasila današnji dan, 2. oktober. Glas otrok je v družbi slabo slišen, zato je treba otrokom pomagati pri sporočanju njihovih idej. ZPMS bo tako organizirala otroške parlamente na vseh osnovnih šolah. Letos se bodo z geslom "Hočem torej zmorem" zavzemali predvsem za ustanovitev instituta varuha otrokovih pravic in sprejetje nacionalnega programa za otroke, je povedala generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Podelili zlato školjko
01. 10. 2000 00.00
Mednarodna žirija je sinoči z najvišjo nagrado 48. mednarodnega filmskega festivala v španskem San Sebastianu - zlato školjko - nagradila črno komedijo Uničenje človeka (La perdicion de los hombres) enega najbolj znanih mehiških režiserjev Artura Ripsteina. Scenarist filma Paz Alicia Garciadiego je prejel nagrado za najboljši scenarij. Za Ripsteina je to že druga zlata školjka, saj je prvo prejel leta 1993 za film Principio a fin, ki ga je posnel po romanu Nihče več ne piše polkovniku Gabriela Garcie Marqueza. Žirija pod vodstvom britanskega režiserja Stephena Frearsa je nagrado za najboljšo igralko podelila Španki Carmen Mauri za vlogo v komediji Skupnost (La communidad) Španca Alexa de la Iglesia. Perujski igralec Gianfranco Brero pa je prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo v filmu Rdeče črnilo (Tinta Roja).
Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.
Indonezija obljublja, da bo razorožila milice na Zahodnem Timorju
21. 09. 2000 00.00
Indonezijski koordinacijski minister za politične, socialne in varnostne zadeve Susilo Bambang Yudhoyono je Varnostnemu svetu Združenih narodov obljubil, da bo njegova vlada prihodnji teden začela razoroževati proindonezijske milice, ki so po referendumu o neodvisnosti na Vzhodnem Timorju sprožile divjaški val nasilja, to pa zdaj nadaljujejo na Zahodnem Timorju, kjer mučijo begunce z Vzhodnega Timorja, pobijajo humanitarne delavce in sodelujejo pri oboroženih vpade čez mejo med zahodnim in vzhodnim delom otoka. Indonezijska vlada naj bi pripadnike milic razoroževala v več stopnjah. Prva, prepričevalna faza, v kateri naj bi pripadniki milic predajali orožje prostovoljno bo trajala do 24. septembra, nato pa naj bi jim ga začeli odvzemati s silo. Minister Yudhoyono je hkrati zavrnil možnost obiska delegacije VS, podobni tisti lansko jesen, v kateri je bil tudi slovenski veleposlanik Danilo Tuerk, sedaj pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve. Indonezijski minister je dejal, da bi bila misija VS v tem trenutku kontraproduktivna, ker bi vzbudila vtis, da mednarodna skupnost ne zaupa indonezijskim oblastem in sprožila negativne odzive med indonezijskim prebivalstvom. V diplomatskih krogih vlada tiho razumevanje za tako stališče, saj naj bi bilo nasilje na Zahodnem Timorju uperjeno ne samo proti vzhodnotimorskim beguncem, ampak tudi poskus diskreditacije predsednika Abdurrahmana Wahida, ki skuša državo po desetletjih diktature popeljati na pot demokracije.
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Richard za previdnost in odločnost pred volitvami na Kosovu
24. 08. 2000 00.00
Francoski obrambni minister Alain Richard je med današnjim obiskom v Kosovski Mitrovici zatrdil, da mora biti mednarodna skupnost še posebej previdna in odločna v naslednjih dveh mesecih pred lokalnimi volitvami na Kosovu, ki bodo 28. oktobra. Richard se je v Kosovski Mitrovici srečal s francoskimi pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR.
Mednarodna skupnost ostaja na Kosovu
21. 08. 2000 00.00
Med današnjim obiskom na Kosovu je nemški obrambni minister Rudolf Scharping zatrdil, da bo mednarodna skupnost ostala na Kosovu, dokler v pokrajini ne bosta vzpostavljena mir in demokracija.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Pogajanja je potrebno nadaljevati
30. 07. 2000 21.14
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov egiptovski kolega Hosni Mubarak sta med sinočnjim telefonskim pogovorom največ pozornosti posvetila propadu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu in prihodnosti Bližnjega vzhoda, so sporočili z Elizejskih poljan. Chirac je Mubaraka seznanil še s vsebino svojega petkovega telefonskega pogovora z izraelskim premierom Ehudom Barakom in včerajšnjega obiska palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Parizu. Tako Chirac kot Mubarak sta se strinjala, da je potrebno bližnjevzhodna mirovna pogajanja nadaljevati.