mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji jugoslaviji
Golob pozval k povrnitvi zaupanja v ZN: 'Svet nujno potrebuje vodstvo'
25. 09. 2024 20.07
Premier Robert Golob je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pozval k povrnitvi zaupanja v ZN, predvsem Varnostnega sveta, in za nesprejemljivo označil dejstvo, da je bilo lani po svetu pobitih rekordno število civilistov, humanitarnih delavcev in novinarjev.
Haaška bratovščina 'zločincev in herojev'
29. 05. 2023 06.20
Ob 30. obletnici ustanovitve sodišča v Haagu se je njegovo delovanje večinoma povzelo v številkah – v letnicah, številu obtoženih, obsojenih. Toda zgodbe izza zidov tamkajšnjega pripora so veliko bolj slikovite, v njih pa ni ločnice med posameznimi verami ali nacijami. Srbski predsednik Slobodan Milošević je dal svoj pulover hrvaškemu generalu Anteju Gotovini, ko so ga v Haag privedli po aretaciji na Kanarskih otokih. Ta se mu je pozneje podpisal pod osmrtnico. Z Miloševićem je rojstni dan praznoval poveljnik obrambe Srebrenice Naser Orić. Srbski radikalec Vojislav Šešelj je postal najboljši prijatelj s poveljnikom hrvaških sil v BiH Mladenom Naletilićem - Tutom, nato pa na njegov pogreb poslal tudi sožalni venec z napisom v cirilici.
Karadžić nad obsodbo zaradi genocida 'osupel', zato se bo pritožil
24. 03. 2016 06.56
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v BiH. Ta je nad obsodbo "razočaran in osupel", zato se bo nanjo pritožil.
Bo Haradinaj tokrat obsojen?
21. 07. 2010 11.34
Haaško sodišče je odredilo vnovično sojenje proti nekdanjemu kosovskemu premierju Ramushu Haradinaju. Med prvim sojenjem naj bi ustrahovali priče, zato naj bi ga oprostili.
Bo Karadžić bojkotiral sojenje?
22. 10. 2009 09.47
"Obveščam vas, da moja obramba ni pripravljena za sojenje, ki bi se moralo začeti 26. oktobra, zato se tega dne ne bom pojavil pred vami," je haaškemu sodišču sporočil Radovan Karadžić.
V BiH pozivajo k protestom
26. 02. 2007 07.29
Beograd je z razsodbo zadovoljen, v BiH pa zaradi razbremenitve odgovornosti Srbije pozivajo k protestom.
Križnar pričal na 'sojenju'
14. 11. 2006 10.41
Koalicija človekoljubnih organizacij je pripravila javno sojenje sudanskemu predsedniku Omarju al Baširju.
Iskala ju bo nemška BND
22. 06. 2006 09.11
Agenti nemške obveščevalne službe naj bi se na prošnjo srbske vlade podali na lov za Mladićem in Karadžićem.
Umaknili obtožnico proti Miloševiću
06. 08. 2005 00.00
Sodišče v Požarevcu je opustilo postopek proti sinu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiću.
Todović prosil za odlog
19. 01. 2005 00.00
Bosanski Srb Todović je zaprosil za 30-dnevni odlog, preden se izreče o krivdi glede zločinov v Foči leta 1992.
Miloševićeva zagovornika za razrešitev
10. 01. 2005 00.00
Britanska odvetnika, ki sta bila določena za pomoč Miloševiću pri obrambi, sta znova zaprosila za razrešitev s položaja.
Haagu ni v interesu aretacija vseh zločincev
28. 10. 2003 00.00
Haaško sodišče iz praktičnih razlogov ni zainteresirano za aretacijo vseh vojnih zločincev na tleh nekdanje Jugoslavije, je v pogovoru za ruski časnik Izvestija povedal posebni poročevalec ZN za človekove pravice v nekdanji Jugoslaviji Jiri Dienstbier. V Haagu pa je bil zaradi uboja petih in pretepanja 27 nesrbov na osem let zapora obsojen bosanski Srb Predrag Banović.
Haag zahteva stenograme
12. 06. 2003 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je vladi Srbije in Črne gore naložilo, naj v roku enega meseca haaškemu tožilstvu predloži stenograme s sej vrhovnega obrambnega sveta ZR Jugoslavije med letoma 1992 in 2000.
Mladič Arkanove tigrice v Zagrebu
10. 11. 2002 00.00
Mladega sibirskega tigra, čigar mati je bila maskota nekdanjega vodje srbskih paravojaških enot in domnevnega šefa beograjske mafije Željka Ražnjatoviča - Arkana, je neka družina iz Republike srbske podarila zagrebškemu živalskemu vrtu.
Makedonska vlada podprla amnestijo
26. 02. 2002 00.00
Makedonska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji za nekdanje albanske skrajneže in ga predložila sobranju.
Milošević končal uvodni zagovor
18. 02. 2002 00.00
Nekdanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević je zaključil svoj uvodni zagovor pred haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Po koncu njegovega zagovora pa je kot priča tožilstva nastopil nekdanji voditelj kosovskih komunistov Mahmut Bakalli.
Milošević zavrača obtožbe
14. 02. 2002 00.00
Milošević je v svoji obrambi zavrnil navedbe tožilstva, posebej v zvezi z vojno na Kosovu. Izrekel je številne kritike na račun Zahoda, predvsem zaradi napada zveze Nato na ZRJ leta 1999.
Republika srbska išče vojne zločince
16. 11. 2001 00.00
Policija Republike srbske išče deset oseb, ki jih je Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu obtožilo vojnih zločinov.
Morilcu Arkana 20 let zapora
26. 10. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je danes na 20 let zaporne kazni obsodilo 25-letnega Dobrosava Gavriča zaradi umora vodje srbskih paravojaških enot Željka Ražnatovića - Arkana in njegovih dveh sodelavcev.
V Haag še 200 obtožencev
07. 09. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije namerava v naslednjih desetih letih sprožiti sodne procese še proti kakim 200 osebam, ki naj bi zagrešili vojne zločine.
Mladića ni v ZRJ
05. 09. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Đinđić je izjavil, da se nekdanji voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, kljub nasprotnim trditvam haaške tožilke Carle del Ponte, ne nahaja v Jugoslaviji.
Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Rože za Miloševića
01. 07. 2001 00.00
Po prepričanju nekega starejšega Nizozemca je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji dvolično, saj je po njegovem mnenju nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića oktobra lani s položaja odstranila ameriška obveščevalna služba CIA, zločince pa bi bilo, kot je poudaril, potrebno iskati v ZDA, ki še vedno izvajajo smrtne kazni. Zato je razburjeni gospod v znak protesta skušal Miloševiću v zaporu osebno predati šopek rdečih vrtnic, ker pa mu pazniki tega niso dovolili, je šopek demonstrativno vrgel na tla.
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.