militarizem
Kordiš za referendum o povečevanju vojaških izdatkov
14. 05. 2025 09.45
V stranki Mi, socialisti!, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš s somišljeniki, so pripravili zahtevo za sklic referenduma o povečevanju vojaških izdatkov Slovenije. Danes so začeli zbirati podpise za referendum prek spleta, v četrtek se bo začelo tudi zbiranje podpisov na terenu, so sporočili.
'Mama, ne štimajte za Jugoslavijo, kar moram ajnrukat za kralja Petra!'
10. 10. 2020 07.13
Usoda Koroške bo odločena na ljudskem glasovanju, je odločila pariška mirovna konferenca. Prebivalstvo se je znašlo na razpotju, med stoletno deželno zavestjo in narodnostnimi težnjami. Da imajo priložnost, da se otresejo tisočletnega nemškega jarma, je poudarjala novonastala Kraljevina SHS. Ne gre za odločitev med nemštvom in slovenstvom, temveč med kraljevino z vojaško obveznostjo in nerešenimi mejnimi vprašanji ter moderno republiko z delavskimi pravicami, pa je prepričevala avstrijska propaganda, pripoveduje zgodovinar Danijel Grafenauer. Odločilni dan, 10. oktober 1920, se je zapisal v zgodovino slovenskega naroda. 59 odstotkov volivcev je odločilo, da se Koroška priključi republiki Avstriji.
Alavi pozval k večji pomoči
25. 09. 2004 00.00
V New Yorku se je nadaljevala splošna razprava 59. zasedanja Generalne skupščine. Besedo so imele predvsem manjše države.
V pisateljskem društvu o vstopu v Nato
03. 12. 2002 00.00
V Društvu slovenskih pisateljev sta predsednik društva Tone Peršak in Miloš Mikeln zoperstavila mnenja o včlanitvi v zvezo Nato. Peršak članstvu v zvezi nasprotuje, saj v organizaciji vidi "udarno pest kapitalizma", ki si prizadeva ne samo za politično, temveč tudi za kulturno in civilizacijsko hegemonijo.
Annan za pomoč revnim
05. 02. 2002 00.00
Ob koncu Svetovnega gospodarskega foruma v New Yorku je generalni sekretar ZN Kofi Annan pozval udeležence, naj več storijo za revne. Obenem pa meni, da vzrok revščine ni globalizacija.
Blair na kongresu nemških socialdemokratov
20. 11. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair je kot prvi britanski premier nastopil kot gost na kongresu nemške socialdemokratske stranke (SPD) v Nürnbergu.
Švejk ponovno med nami
15. 11. 2000 00.00
Založništvo literature DZS je znova izdalo znameniti roman Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk, literarno mojstrovino za vse čase in generacije, "odrešilno zdravilo ali svetilnik," ki nas vodi med čermi vsakdanjega življenja. Dogodivščinam malega človeka, ki se je v vojnih razmerah v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti, smo se Slovenci prvič smejali že leta 1928. Skoraj štiri desetletja je minilo od objave prvega prevoda celotnega dela, 18 let pa od objave drugega prevoda Dobrega vojaka Švejka. Za najnovejšo izdajo v dveh knjigah z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade je prevod Jožeta Zupančiča "v ravno pravi meri" posodobil Bogdan Gjud. Švejk je bil vedno priljubljeno branje, ob tem pa je zanimivo in nenavadno, da "ironičnega, bridkega, v trpljenju dozorelega humorja" te literature kritiki dolgo niso cenili. Kaže, da so ga mnogi tudi napak razumeli, tisti, ki so z nič kaj bojevitim, skoraj topoumnim Švejkom enačili Čehe, ali oni, ki so ga dojeli kot lahkovernega nevedneža, preračunljivca in strahopetneža. Doslej pa se je izkazalo, da je Hašek s Švejkom ustvaril "vsečasovno in vseprostorsko podobo malega človeka, ki se je v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti. Kljub navidezni nemoči pasivnega odpora, je naposled zmagovalec on in z njim življenje, ne pa brezčutne večne inštitucije," je v spremni besedi med drugim zapisal urednik Iztok Ilich. Švejkove dogodivščine iz zaledja fronte imajo mnogo biografskih elementov, značaj junaka pa je sestavljanka iz več oseb, prepletena z avtorjevimi izkušnjami. Tako se Hašek ne le neusmiljeno norčuje iz birokracije, zavrača tudi militarizem in vse oblike netenja nestrpnosti in sovraštva. Cinično komentira tudi vlogo cerkve, kadar na obeh vojskujočih se straneh blagoslavlja orožje in moli za pravično zmago "svoje" vojske. Ključen pa je seveda temelj tega pisanja, Haškova človečnost, sočutnost do vseh, množic in posameznikov, ki jih vojna in gorje z njo najbolj prizadeneta.