mirovne sile
Netanjahu odredil začetek pogajanj za osvoboditev talcev in končanje vojne
21. 08. 2025 17.58
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odredil takojšen začetek pogajanj za osvoboditev talcev in končanje vojne v enklavi pod pogoji, ki so za Izrael sprejemljivi. Izraelska vojska (IDF) medtem izvaja prvo fazo napada, ki ima za končni cilj popolno zavzetje mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi. Naj načrte za zasedbo celotnega mesta Gaza prekliče, je Izrael pozvala tudi Slovenija. Toda IDF že nadzoruje obrobje mesta, njihove čete pa so dejavne tudi znotraj mesta, kjer živi okoli milijon ljudi. Zdravstvene delavce so obvestili, naj se pripravijo na evakuacijo, česar pa ti nočejo storiti, saj ne želijo, da bi ljudje ostali brez oskrbe.
Evropske sile v Ukrajini? 'Včasih je težko razumeti, o čem sploh govorimo'
20. 08. 2025 12.30
Nihče od 'navadnih smrtnikov' ne ve, kaj se zares dogaja v zakulisju diplomacije med Ukrajino, Rusijo, ZDA in EU. Medtem pa je medijski prostor preplavljen z izjavami neimenovanih uradnikov in virov, ki lansirajo pogosto povsem kontradiktorne informacije. "Včasih je težko razumeti, o čem sploh govorimo," je za Politico pod zagotovilom anonimnosti dejal visoki vzhodnoevropski diplomat. Bo Ukrajina pristala na predajo dela ozemlja Rusiji, v Ukrajino res prihajajo evropske mirovne sile, se bosta res najprej srečala Putin in Zelenski in kje? Vprašanja v poplavi "razkritij" ostajajo odprta ...
'Rusko-ameriški' juriš na ukrajinske položaje
18. 08. 2025 17.09
Družbena omrežja je obšel posnetek ameriškega oklepnika M113, ki ga je ukrajinski vojski v bojih zaplenila ruska stran, ga popravila in poslala v boj proti bivšemu lastniku. Za to priložnost so Rusi vozilo opremili z rusko in ameriško zastavo, kar ima za nekatere, glede na aktualna diplomatska dogajanja, simboličen pomen.
Nemčija deloma prepoveduje izvoz vojaške opreme v Izrael
08. 08. 2025 13.33
Nemčija bo deloma prepovedala izvoz vojaške opreme v Izrael. Kot je sporočil nemški kancler Friedrich Merz, bodo prepovedali izvoz opreme, ki bi jo izraelske sile lahko uporabile na območju Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potezo Berlina označil kot nagrado Hamasu.
Padec Knina, 'dar-mar' v zaledju in umik vojske z ljudstvom
05. 08. 2025 10.24
Nastopila je zora 5. avgusta in deli zapuščenega Knina so bili še vedno v plamenih in dimu. Srbsko prebivalstvo, politični vrh Krajine in vojska so se umikali proti severozahodu. Pot proti prestolnici RSK je bila za hrvaške enote, ki so se iz smeri Dinare prebijale proti jugu – Kninu za hrbtom, po nekaj več kot 24 urah srditih bojev praktično odprta. Branil jo je le bataljon 75. motorizirane brigade ...
Izrael razlaga, da morajo posamezniki 'včasih začasno sneti oblačila'
22. 07. 2025 09.11
Izrael kljub vse glasnejšim kritikam zaradi nehumanega ravnanja s civilisti zagovarja dejanja oboroženih sil v Deir al Balahu, ki jih upravičujejo kot del nujnih operacij proti terorizmu. Tam so pripadniki IDF napadli stavbo, v kateri je bilo nastanjeno osebje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ženske so z otroki bežale peš, moške so vklenili, slekli in jih zasliševali, medtem ko so jih imeli na muhi. Svet se medtem združuje v obsodbah "pobijanja civilistov" in opozorilih na nevzdržne razmere v palestinski enklavi.
'Izberite planet, na katerem boste živeli, če ne izvršite ukaza!'
04. 08. 2025 09.31
4. avgusta 1995 ob 5. uri zjutraj je zagrmelo iz raketometov in topov 1. gardijske brigade hrvaške vojske. Začela se je največja vojaška operacija na evropskih tleh 50 let po koncu 2. svetovne vojne. Na 620 kilometrov dolgi fronti se je spopadlo skoraj 200.000 hrvaških in slabih 30.000 vojakov nepriznane Republike Srbske Krajine (RSK). Za 24ur.com sta o poteku operacije spregovorila visoka častnika vojskujočih se strani – hrvaški general Ljubo Česić 'Rojs' in srbski polkovnik Kosta Novaković.
Golob: Nasilje vodi v le še večje trpljenje. Janša: Bravo, Trump
22. 06. 2025 11.56
Odzivi po nočnem ameriškem napadu na iranske jedrske objekte prihajajo tudi iz Slovenije. Predsednik vlade Robert Golob je vse strani pozval k prekinitvi sovražnosti in vrnitvi za pogajalsko mizo ter poudaril, da nasilje in vojaški spopadi vodijo samo v še večje trpljenje nedolžnega prebivalstva. Podobno sporoča tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, v Levici pa so medtem nastopili nekoliko bolj ostro. "Napad ni obrambna poteza, je nevarna ofenziva," so jasni. Prvak opozicijske SDS Janez Janša je medtem čestital ameriškemu predsedniku. Predsednica republike je spomnila na afriški pregovor.
Spopad dveh jedrskih sil: kdo je močnejši?
07. 05. 2025 13.07
Tako Indija kot Pakistan imata jedrsko orožje ter približno enako število bojnih glav (170 oz. 180). Indijska vojska je po številu pripadnikov sicer precej večja od pakistanske, prav tako njen obrambni proračun, vendar ima Pakistan na voljo močno topništvo in letalstvo, opremljeno z ameriškimi in kitajskimi letali.
Putin za dan zmage znova razglasil začasno prekinitev ognja
28. 04. 2025 06.13
Ruski predsednik Putin je znova enostransko razglasil štiridnevno začasno premirje pred 80. obletnico dneva zmage, ki ga v Rusiji tradicionalno obeležujejo z vojaško parado. Ruski zunanji minister Lavrov pa je kot pogoj za kakršna koli pogajanja s Kijevom postavil mednarodno priznanje polotoka Krim in štirih ukrajinskih regij, ki si jih je priključila Rusija. Ameriški predsednik Trump je v nedeljo dejal, da se je ukrajinski predsednik Zelenski pripravljen odpovedati polotoku Krim v okviru dogovora o prekinitvi ognja. Zelenski je sicer Rusijo obtožil namernega zavajanja v pogovorih glede morebitnega končanja vojne v Ukrajini.
Koalicija voljnih: Zdaj ni čas za odpravo sankcij Rusiji
27. 03. 2025 14.28
V Parizu je potekalo srečanje t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji evropskih držav razpravljali o okrepitvi ukrajinske varnosti pred morebitnim dogovorom o prekinitvi ognja z Rusijo. EU se je pri tem zavzela za nadaljnji pritisk na Rusijo. Francoski predsednik Macron je po srečanju poudaril, da so se voditelji strinjali, da zdaj ni čas za odpravo sankcij Rusiji.
Golob po srečanju v Parizu potrdil zavezanost miru v Ukrajini
27. 03. 2025 07.00
Slovenija zagovarja čimprejšnje premirje v Ukrajini, je po srečanju zaveznikov Kijeva v Parizu dejal slovenski premier Robert Golob. Srečanja t. i. koalicije voljnih se je Golob udeležil na povabilo gostitelja, francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Izrael izvedel raketni napad na jugu Libanona
22. 03. 2025 14.53
Po prekinitvi premirja v Gazi je Izrael izvedel raketni napad tudi na jugu Libanona, v katerem sta bili ubiti dve osebi. Izrael je sporočil, da je napad izvedel potem, ko je nad svojim ozemljem prestregel rakete iz Libanona. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je zanikalo vpletenost v raketno obstreljevanje Izraela in zatrdilo, da ostaja zavezano dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelska vojska je sicer že v petek izvedla tudi nove napade na vojaška oporišča v Siriji.
JD Vance s svojo opazko o 'kar eni državi' užalil Britance in Francoze
05. 03. 2025 09.45
Ameriški podpredsednik JD Vance se je soočil s kritikami, potem ko je dejal, da vojska "kar ene države", ki se ni borila v vojni že 30 ali 40 let, ne bo odvrnila ruskega predsednika od ponovne invazije na Ukrajino. V njegovi opazki so se prepoznali Britanci in Francozi. Nekateri britanski opozicijski politiki so Vancea obtožili nespoštovanja britanskih oboroženih sil.
Macron po pogovorih s Trumpom: Mir ne sme pomeniti predaje Ukrajine
24. 02. 2025 07.09
Francoski predsednik Emmanuel Macron je kot prvi evropski voditelj obiskal Donalda Trumpa po vrnitvi v Belo hišo. "Mislim, da bi se vojna [v Ukrajini] lahko kmalu končala, v nekaj tednih, če bomo pametni," je Trump povedal novinarjem v Ovalni pisarni. "Če ne bomo pametni, se bo nadaljevala ... tega si ne želimo." Na vprašanje, ali bi tudi Putina označil za diktatorja, pa: "Teh besed ne uporabljam zlahka!" Macron je povedal, da je izjemno produktivna razprava pokazala "napredek na več področjih," zaradi katerega popolnoma verjame, da obstaja pot naprej. Oba voditelja si želita konca vojne, le na različne načine.
Kdo bi napotil vojake v Ukrajino? Poljska proti, Slovenija in Nemčija previdni
17. 02. 2025 15.03
Po pripravljenosti britanskega premierja Keira Starmerja, da v Ukrajino v primeru konca vojne kot mirovne sile pošlje tudi britanske vojake, iz Evrope prihajajo različna stališča. Poljska vojakov ne namerava poslati, Švedska tega ne izključuje, Nemčija, Norveška in Slovenija pa menijo, da je o tem še prezgodaj govoriti. ZDA so medtem poslale svojim evropskim zaveznicam vprašalnik glede njihovega prihodnjega mirovnega angažmaja v Ukrajini.
'ZDA v okviru morebitnega mirovnega dogovora ne bodo poslale vojakov v Ukrajino'
12. 02. 2025 17.57
Obrambni minister ZDA Pete Hegseth je v svojem prvem govoru na svetovnem odru izjavil, da Amerika Evropi ne bo zagotavljala varnosti pred Rusijo, saj da se morajo osredotočiti na svoje meje in grožnje s Kitajske. Prav tako je prečrtal kakršnokoli možnost, da bi pri ohranjanju miru v Ukrajini sodelovali ameriški vojaki.
Kako bodo ravnali uporniki? V Damasku uvedena policijska ura
08. 12. 2024 06.48
Sirski uporniki na čelu z islamistično skupino Hajat Tahrir al Šam (HTS) so po bliskoviti ofenzivi s severozahoda države zavzeli Damask in strmoglavili avtokratski režim. Predsednik Bašar al Asad je pobegnil iz države in skupaj z družino azil dobil v Rusiji. V prvih odzivih prevladuje navdušenje nad padcem diktature, nihče pa ne ve, kako bodo naprej ravnali uporniki. HTS ima namreč korenine v teroristični mreži Al Kaida in nasilno preteklost.
Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky
03. 11. 2024 16.00
Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?
Raketni napadi Hezbolaha terjali sedem žrtev, Izrael 'zravnal stavbe z zemljo'
01. 11. 2024 07.12
Dva raketna napada Hezbolaha sta na severu Izraela terjala življenja sedmih ljudi. Kot so navedle oblasti, je to najbolj smrtonosen napad v zadnjih mesecih, ubiti so bili izraelski kmetje in štirje kmetijski delavci, v drugem napadu pa še Izraelka in njen sin. Izrael je obljubil maščevanje in že ponoči izvedel "obsežne zračne napade" na predmestje Bejruta.
V raketnem napadu v Libanonu ranjenih osem avstrijskih vojakov
29. 10. 2024 16.31
V raketnem napadu na oporišče mirovne misije ZN v Libanonu (Unifil) v Nakuri na jugu Libanona je bilo ranjenih osem avstrijskih vojakov. Vojaki so utrpeli lažje poškodbe in niso potrebovali nujne medicinske pomoči. Po navedbah avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja za napadom verjetno stoji Hezbolah ali z njim povezane skupine.
Pozivi k preiskavi in protestom: 'Priče in žrtve ruske posebne operacije'
28. 10. 2024 06.20
Madžarski premier Viktor Orban, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, na današnjem obisku v Gruziji ne predstavlja povezave, pravi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Pojasnil je, da rotirajoče predsedstvo Svetu EU namreč nima zunanjepolitičnih pristojnosti. Bruselj je medtem pozval k neodvisni preiskavi domnevnih volilnih nepravilnosti, opozicija pa že načrtuje demonstracije.
Izrael in Hezbolah nadaljujeta medsebojne napade
17. 10. 2024 08.00
Izraelska vojska je znova napadla okolico mesta Tir in dolino Beka v Libanonu, potem ko je tamkajšnje prebivalce pozvala k evakuaciji, poročajo lokalni mediji. Hezbolah je z raketami napadel izraelske tanke ob meji. Vojaška ladja, ki deluje v okviru mirovne misije ZN v južnem Libanonu (Unifil), pa je pred libanonsko obalo sestrelila dron. Pred tem je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile napadle skladišča orožja hutijevcev na območju Jemna, ki jih nadzoruje šiitska uporniška skupina.
Izraelske sile v Libanonu zadele občinsko stavbo, kjer so imeli krizni sestanek
16. 10. 2024 07.54
Izraelska vojska je napadla mesto Nabatija na jugu Libanona, kjer je bilo po navedbah tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih najmanj 16 ljudi. Med njimi je tudi župan mesta. Izrael trdi, da je v napadu na mesto ciljal položaje šiitskega gibanja Hezbolah. Libanonski premier Nadžib Mikati pa je obsodil neukrepanje mednarodne skupnosti.
V Libanonu tudi slovenski vojaški opazovalec, ki trenutno ni ogrožen
15. 10. 2024 10.58
V okviru organizacije UNTSO pod okriljem ZN na jugu Libanona deluje tudi slovenski vojak. V nedavnih napadih izraelskih sil na pripadnike misije ZN ni bil ogrožen, je pa situacija na območju zelo resna in nevarna, je potrdila tiskovna predstavnica Slovenske vojske Nina Raduha. Vojska z njim redno vzdržuje stike.
Varnostni svet ZN resno zaskrbljen za varnost pripadnikov Unifila
15. 10. 2024 06.31
Varnostni svet ZN je v ponedeljek izrazil resno zaskrbljenost zaradi incidentov, ki ogrožajo varnost pripadnikov misije Unifil v Libanonu. Vodja mirovnih operacij ZN Jean-Pierre Lacroix je medtem kljub pozivom Izraela vztrajal, da se misija Unifil ne bo umaknila s svojih položajev.
Hezbolah z balističnimi raketami nad Izrael, v Gazi ubitih najman 41 ljudi
14. 10. 2024 07.11
Iz Libanona je proti Izraelu znova poletelo več raket, v osrednjem Izraelu, vključno s Tel Avivom, pa so se oglasile sirene. Zračna obramba je prestregla več izstrelkov. V izraelskih napadih v Gazi je bilo po podatkih bolnišnic v nedeljo ubitih najmanj 41 ljudi, med njimi najmanj 13 otrok. V povračilnem napadu šiitskega gibanja Hezbolah z brezpilotnimi letali na vojaško oporišče na severu Izraela so bili medtem v nedeljo ubiti štirje izraelski vojaki, več kot 60 ljudi pa je ranjenih.
Ranjen še en pripadnik mirovnih sil ZN: 'Zapustite položaje ob modri črti'
12. 10. 2024 07.55
Razmere na Bližnjem vzhodu so še vedno izjemno napete. Medtem ko so Združene države Izraelu namenile odločen poziv, naj preneha streljati na mirovne sile Združenih narodov v Libanonu, kjer je bil v petek zvečer ranjen še en pripadnik, nervoza narašča tudi v Iranu. Pripravljali naj bi se namreč na povračilni napad Izraela, ki ga skušajo po diplomatskih poteh kar se da omiliti. Pojavile so se tudi informacije, da je bilo več iranskih komunikacijskih kanalov tarča kibernetskih napadov, a uradnih potrditev še ni.
Izraelska vojska prevzela odgovornost za napad na mirovne sile
11. 10. 2024 10.24
Izrael je v Libanonu izvedel najbolj smrtonosen napad na središče Bejruta, odkar se je prejšnji mesec okrepila vojna proti Hezbolahu, libanonsko ministrstvo za zdravje je namreč sporočilo, da je bilo v zračnih napadih ubitih 22 ljudi. Še 117 ljudi je bilo ranjenih, reševalci pa še kopljejo po ruševinah, kjer bi lahko ležalo še več trupel. Medtem so izraelske enote znova streljale na stražni stolp Unifila in pri tem ranile dva pripadnika Unifil iz Šrilanke. Izraelska vojska je prevzela odgovornost za ta napad in pojasnila, da so njeni pripadniki "odgovorili na grožnjo", ki da se je nahajala okoli 50 metrov od položaja mirovnih sil.
V novih izraelskih napadih na Bejrut številne žrtve
10. 10. 2024 08.07
Izraelska vojska je izvedla nove zračne napade na središče Bejruta, v katerih je bilo po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ubitih najmanj 22 ljudi, 117 pa ranjenih. Že pred tem je izraelski obrambni minister Joav Galant opozoril, da bo odgovor njegove države na nedavni iranski raketni napad "smrtonosen in presenetljiv". Medtem pa Izrael bije bitko na več frontah, nadaljuje se obsežna operacija v severni Gazi in kopenska ofenziva v Libanonu proti Hezbolahu.