načelno
Moscovici podprl vstop Slovenije v EU
05. 09. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na Brdu pri Kranju danes sprejel francoskega ministra za evropske zadeve Pierra Moscovicija, ki je začel dvodnevni obisk v Sloveniji.
Belgijski minister v Sloveniji
27. 08. 2001 00.00
Belgijski minister Louis Michel, ki predseduje Svetu ministrov Evropske unije, je Slovenijo označil za vzorno kandidatko.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Prvi veleposlanik ZRJ
14. 06. 2001 00.00
V Ljubljano je prišel prvi veleposlanik Zvezne republike Jugoslavije Ivo Visković, ki je danes slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu izročil poverilno pismo. Kot je dejal bosta glavni in prvi nalogi urejanje viznega režima ter poglobitev za zdaj le formalno vzpostavljenih meddržavnih odnosov. Najprej pa mora novoimenovani veleposlanik najti ustrezne prostore. Visković meni, da se po spremembah v ZRJ in vzpostavitvi uradnih stikov decembra lani odnosi tako dobro razvijajo, da lahko brez pretiravanj rečemo, da je mogoče v zelo kratkem času v veliki meri nadomestiti izgubljeni čas.
Pogajanja o nasledstvu še deset let?
13. 04. 2001 00.00
Vodja jugoslovanske delegacije na pogajanjih o nasledstvu SFRJ Dobroslav Mitrović je danes v Beogradu dejal, da bi lahko pogajanja trajala še deset let, če ostale države naslednice ne bodo sprejele predloga ZRJ, da bi naslednicam nekdanje skupne države pripadle vse nepremičnine in drugo premoženje, ki se nahaja na njihovem ozemlju. Glede delitve zlata po ključu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Mitrović izrazil nezadovoljstvo ZRJ. Po njegovih besedah je bil najbolj ugoden izid zadnjih pogajanj v Bruslju za Hrvaško in Slovenijo, najmanj pa za ZRJ, BiH in Makedonijo. Zlato naj bi bilo na razpolago junija.
Za postopnost urejanja razmer na Bližnjem vzhodu
21. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Ariel Šaron sta se v torek na prvem medsebojnem srečanju, odkar sta letos nastopila položaj, načelno dogovorila za postopen pristop k reševanju izraelsko-palestinskih težav, pri čemer bodo ZDA bolj od daleč opazovale, kaj se bosta sprti strani dogovorili med seboj. "Moja administracija si bo prizadevala za položitev temeljev za mir in bo skupaj z bližnjevzhodnimi državami skušala dati miru priložnost. Miru ne bomo skušali vsiliti, ampak bomo skušali olajšati pot do miru," je dejal Bush. Šaron pa je poudaril, da je za Izrael na prvem mestu vprašanje varnosti, in šele ko bo ta zagotovljena, se je pripravljen pogajati o mirovnem sporazumu s Palestinci.
Bush in Mori o gospodarstvu
19. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes v Beli hiši sprejel japonskega premiera Jošira Morija, ki je včeraj prispel na obisk v Washington. Bush in Mori se bosta pogovarjala predvsem o gospodarstvu in medsebojnih odnosih, za katere je Bush že med predsedniško kampanjo trdil, da jih je treba izboljšati. Ameriški predsednik se bo najverjetneje tudi uradno opravičil za nesrečno potopitev japonske ribiške ladje minuli mesec nedaleč od Havajev, pri čemer je umrlo devet potnikov in članov posadke.
Sabor sprejel izhodišča za pogajanja
05. 03. 2001 00.00
Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko je na današnji zaprti seji sprejel pogajalska izhodišča hrvaške vlade za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo. Odbor je sprejel tudi osnutek deklaracije o sodelovanju hrvaškega sabora in slovenskega državnega zbora.
Ustavili gradnjo novega vesoljskega plovila
04. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je po petletnih raziskavah in razvoju, ki je stal skupno 1,3 milijarde dolarjev, ustavila gradnjo 21 metrov dolgega enostopenjskega samodejnega vesoljskega plovila X-33, predvidoma naslednika vesoljskega raketoplana, ki bi bil za razliko od sedanjih vesoljskih raketoplanov v celoti večkrat uporabljiv. Tako bodo sedanji do dve desetletji stari raketoplani letali vse do leta 2015. NASA je svojo odločitev utemeljila s tehničnimi težavami, visokimi stroški in propadom pričakovanega tržišča izstrelitev.
Za konec še Beckett
03. 03. 2001 00.00
Ljubljanska Drama je večdnevno gostovanje v Črni gori sklenila z uspešnico Čakajoč Godota Samuela Becketta v režiji Dušana Jovanoviča. Ustvarjalci te predstave so dobili že vrsto nagrad: režiser Jovanovič Borštnikovo nagrado za režijo, Bojan Emeršič Borštnikovo nagrado za vlogo
Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.
Slovenija in Slovaška zadržani?
19. 02. 2001 00.00
Predlog avstrijske zunanje ministrice Benite Ferrero-Waldnerjeve o strateškem partnerstvu s sosednjimi državami je v Sloveniji in na Slovaškem naletel na "zadržano odobravanje in nezaupljivost", v današnji izdaji piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Med obiskom slovaškega premiera Mikulaša Dzurinde minuli konec tedna v Ljubljani je bilo iz izjav slovenskega premiera Janeza Drnovška in slovaškega gosta razbrati, da Slovenija in Slovaška "načelno podpirata" zamisel avstrijske zunanje ministrice. Drnovšek je sicer pripomnil, da podrobnosti predloga še ne pozna, vendar pa "je krepitev srednjeevropske identitete v okviru prihodnjih evropskih struktur v interesu Slovenije".
V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO
02. 02. 2001 00.00
Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.
Pahor za hitrejše sprejemanje zakona
26. 01. 2001 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je danes v Rimu sestal z Nicolo Mancinom, predsednikom italijanskega senata, ki bo 1. februarja začel plenarno razpravo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kot je po pogovorih povedal Pahor, ga Mancinova pripravljenost, da čimprej pospeši postopek sprejemanja zakona, navdaja z zmernim optimizmom. Danes je sogovornika spomnil, da Italija še nikoli ni bila tako blizu možnosti, da pravno uredi zaščito slovenske manjšine, zato bi bilo razočaranje toliko večje, če zakon ne bi bil potrjen v senatu.
Čokova v slovenski Istri
15. 01. 2001 00.00
Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok se je v sklopu načrtovanih obiskov po Sloveniji v slovenski Istri sestala s predstavniki lokalnih skupnosti in s predsedniki uprav Banke Koper, Istrabenza in Luke Koper. Sogovorniki so podprli projekt ustanavljanja Univerze na Primorskem (UP) ter razpravljali o sodelovanju Kopra v razpisu za gostitelja mladinskih športnih iger Alpe Adria, ki bodo letos v Sloveniji, je povedal predstavnik ministrstva za stike z javnostmi Tone Vrhovink Sraka.
Študentje opozarjajo vlado
12. 01. 2001 00.00
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je zbrala približno 10.100 podpisanih novoletnih čestitk za vlado, s katerimi želijo ljubljanski študentje opozoriti ministrski zbor na svoj vse slabši socialni položaj, državo pa pobarati za večjo mero socialnega čuta. Kot je na novinarski konferenci med drugim povedal predsednik ŠOU Zvjezdan Mikič, so študentje prepogosto odrinjeni na rob družbe in nimajo prave moči odločanja, zato naj bi akcija tudi "prebudila" študentsko populacijo. Zbiranje čestitk je sicer že druga akcija v okviru projekta Slovenija - socialna država. S prvo je ŠOU ljubljanskim brezdomcem razdelil 30 spalnih vreč.
Spor glede politike plač
09. 01. 2001 00.00
Spor glede politike plač se vedno bolj zapleta. Danes so se v bran šolskemu sindikatu postavili še drugi sindikati, ki poudarjajo, da so razmere na področju politike plač nevzdržne. Posebej pa so presenečeni nad samovoljo vlade in državnega zbora, ki sta brez dogovora med socialnimi partnerji iz indeksa rasti cen življenjskih potrebščin izločila tobak in alkohol.
Posveti Kučana s kandidati
07. 12. 2000 00.00
Dopoldanskih posvetovanj s predsednikom republike Milanom Kučanom o kandidatih za varuha človekovih pravic in za sodnika ustavnega sodišča se je udeležilo pet predstavnikov strank, popoldne pa so predsedniku države svoja stališča predstavili še predstavniki DeSUS, SNS, SMS in poslanca italijanske in madžarske narodnosti.
Chirac proti večji teži Nemčije
30. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac odločno nasprotuje temu, da bi Nemčija v okviru bližnje institucionalne reforme Evropske unije dobila več glasov v svetu ministrov EU kot Francija. Nemško-francosko zavezništvo v Evropi sloni na pogojih o enakosti in od tega ni mogoče več odstopiti, je po poročanju španskih medijev na srečanju s španskim premierom Josejem Mario Aznarjem v Madridu danes poudaril Chirac. Chirac, čigar država do konca leta predseduje EU, je ob tem spomnil na spravo med Nemci in Francozi, ki sta jo po drugi svetovni vojni sklenila takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. "Po vseh vojnah s številnimi mrtvimi in grozodejstvi sta oba politika na podlagi enakopravnosti sklenila pakt o spravi," je dejal Chirac. Od tu ni več vrnitve. Španija bi bila načelno pripravljena Nemčiji na podlagi števila njenih prebivalcev priznati večjo težo v svetu ministrov EU. Vendar bo Aznar na bližnjem vrhu petnajsterice v Nici vztrajal pri tem, da sodi Španija v skupino petih "velikih" držav EU. Doslej so imele Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija v svetu ministrov po deset glasov, Španija pa osem.
V skupnih evropskih silah tudi Sovenci
13. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na ministrskem zasedanju Zahodnoevropske unije (WEU) danes v Marseillu napovedal, da bo Slovenija na konferenci o sestavi 60.000-članskih sil Evropske unije, ki bo prihodnji teden v Bruslju, ponudila svoj prispevek v sestavo teh sil. O številu vojakov, ki jih bo Slovenija prispevala, minister Peterle sicer ni govoril, saj naj bi bile konkretne številke predstavljene prihodnji teden v Bruslju. Zasedanja v Marseillu se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Pogajanja o srbski prehodni vladi
16. 10. 2000 00.00
Pogajanja o sestavi srbske prehodne vlade med predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), vladajoče Srbske socialistične stranke (SPS) ter Srbskega gibanja prenove (SPO) se danes nadaljujejo. Generalni sekretar SPS Zoran Anđelković je izjavil, da naj bi dogovor podpisali še danes.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Vlada odgovorila na interpelacijo v DZ
22. 09. 2000 00.00
Iz DZ so sporočili, da je vlada danes državnemu zboru poslala odgovor na interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta, ki ga je sprejela na včerajšnji seji. V dopisu je vlada državnemu zboru ponovno predlagala, naj na izredni seji še pred 3. oktobrom obravnava in sprejme zakonske predloge, ki se nanašajo na prevzete naloge Slovenije glede pravnega reda EU, in hkrati obravnava tudi interpelacijo o delu ministra Peterleta.
Danes zasedajo zunanji ministri EU
18. 09. 2000 00.00
Odnosi EU z Balkanom in razmere v regiji so danes v Bruslju med osrednjimi temami zasedanja zunanjih ministrov petnajsterice. Ob robu zasedanja se ministri prvič po poletnem premoru srečujejo na medvladni konferenci o prenovi skupnih institucij, o tehničnih pripravah na prihodnji krog pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo pa bo vodjem diplomacij poročal evropski komisar za širitev Günter Verheugen.
Jutri zasedajo zunanji ministri EU
17. 09. 2000 00.00
Odnosi EU z Balkanom in razmere v regiji bodo jutri v Bruslju med osrednjimi temami zasedanja zunanjih ministrov petnajsterice. Ob robu zasedanja se bodo ministri prvič po poletnem premoru sešli na medvladni konferenci o prenovi skupnih institucij, o tehničnih pripravah na prihodnji krog pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo pa bo vodjem diplomacij poročal evropski komisar za širitev Günter Verheugen.
Ruska duma o podmornici Kursk
15. 09. 2000 00.00
Na predlog parlamentarnega odbora za obrambo je ruska duma danes načelno sprejela resolucijo, v kateri je vladi priporočila, naj v zvezi z nesrečo jedrske podmornice Kursk sprejme posebne ukrepe. Poslanci so od predsednika Vladimirja Putina zahtevali, naj v komisijo, ki preiskuje vzroke nesreče podmornice, vključi tudi predstavnike dume.